BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//TMS - Tehniški muzej Slovenije - ECPv6.5.1.5//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://arhiv.tms.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za TMS - Tehniški muzej Slovenije
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Helsinki
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0300
TZNAME:EEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0300
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:EET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0300
TZNAME:EEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0300
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:EET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0300
TZNAME:EEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0300
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:EET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0300
TZNAME:EEST
DTSTART:20270328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0300
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:EET
DTSTART:20271031T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241016
DTEND;VALUE=DATE:20270102
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20241011T130519Z
LAST-MODIFIED:20260929T091922Z
UID:42475-1729036800-1798765199@arhiv.tms.si
SUMMARY:Občasna razstava "Pravljična tehnika"
DESCRIPTION:Osrednjo občasno razstavo »Pravljična tehnika« posvečamo otrokom in mladim vseh starosti. \nDa domišljija nima meja\, se je izkazalo tudi pri iskanju pravljičnih likov in junakov\, ki so našli zatočišče v muzeju TMS. Razstava prikazuje povezavo med otroško in mladinsko literaturo slovenskih avtorjev ter predmeti TMS. Med njimi so kralji\, princi in princese\, zmaji\, Krpani in Kekci\, zveri\, domače živali\, pa tudi brusi\, cepci in Zvitorepci. \nVeč o razstavi lahko preberete tudi tukaj. \nVabljeni! \nSEZNAM KNJIG NA RAZSTAVI V TMS BISTRA\n\nEla Peroci: Moj dežnik je lahko balon. Ilustrirala Marlenka Stupica. Mladinska knjiga\, 1962.\nSebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom. Zgodbe Vojvodine Kranjske. Ilustriral Jure Engelsberger. Miš\, 2022.\nFran Levstik: Martin Krpan z Vrha. Ilustriral Henrik Smrekar. Mladinska knjiga\, 1981.\nUrša Lamut: Rdeči fičko premaga strah. Ilustrirala Dreja Novak. Založba LU\, 2017.\nSmiljan Rozman: Majhne besede\, velike reči. Ilustriral Milan Bizovičar. Založba Borec\, 1976.\nHelena Kraljič: Krt Vinko najde knjigo. Ilustrirala Rebecca Harry. Založba Morfem\, 2024.\nIgor Plohl: Lev Rogi najde srečo. Ilustrirala Urška Stropnik Šonc. Založba Pivec in Zveza paraplegikov Slovenije\, 2014.\nMojiceja Bonte: Ekovozikolocikel. Ilustrirala Nataša Vertelj. Epistola\, 2022.\nFran Milčinski: Družinske zgodbe Fridolina Žolne. Ilustriral Uroš Hrovat. Založba Karantanija\, 1995.\nAndrej Rozman Roza: Povodni mož dobi prijatelja. Ciciban\, december 2013\, štev. 4\, str. 18\, 2013/2014.\nJosip Vandot: Kekčeve zgodbe. Ilustrirala Marička Koren. Mladinska knjiga\, 1973.\nFran Milčinski: Butalci. Ilustriral France Podrekar. Mladinska knjiga\, 2011.\nFeri Lainšček: Mišek Miško in Belamiška. Ilustrirala Maša Kozjek. Mladinska knjiga\, 2009.\nSebastijan Pregelj: Deček Brin na domačem kolišču. Ilustriral Jure Engelsberger. Založba Miš\, 2020.\nFran Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico. Ilustrirala Roža Piščanec. Mladinska knjiga\, 2011.\nLeopold Suhodolčan: Mornar na kolesu. Ilustriral Aco Mavec. Partizanska knjiga\, 1981.\nLeopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček. Ilustrirala Marlenka Stupica. Mladinska knjiga\, 1979.\nSmiljan Rozman: Čudežni pisalni strojček. Ilustriral Dušan Čater. Karantanija\, 1996.\nAndrej Dvoršak: Gutembergov škrat. Ilustrirala Jožica Pezdir. El Condor\, 1999.\nMiki Muster: Lakotnikova električna petletka (1973). Zbirka Miki Muster\, št. 10. Založba Buch\, 2022.\nVid Pečjak: Pobegli robot. Ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Mladinska knjiga\, 1974.\nPolonca Kovač: Jakec in stric hladilnik. Ilustrirala Marjanca Jemec Božič. Mladinska knjiga\, 1976.\nMojiceja Podgoršek: Krava pere knjigo o jajcih. Ilustrirala Erika Omerzel Vujić. Epistola\, 2019.\nFran Levstik: Martin Krpan. Ilustriral Tone Kralj. Mladinska knjiga\, 1972.\nLeopold Suhodolčan: Na kmetiji. Ilustriral Marjan Manček. Mladinska knjiga\, 1985.\nMiki Muster: Turki! Turki!\, Na luno. Jubilejna izdaja. Delo\, 2006.\nMiki Muster: Zelena dolina\, Čudežni otok in Skok v prihodnost. Jubilejna izdaja. Delo\, 2005.\n\nSEZNAM KNJIG NA RAZSTAVI MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ POLHOV GRADEC\n\nMiki Muster: Bosa noga. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nMiki Muster: Na grmado. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nMiki Muster: Gusarji. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nOton Župančič: Pismo; Ciciban. Ilustriral Nikolaj Pirnat. Mladinska knjiga\, 1972.\nPolonca Kovač: Z-Ž zgodba; Zgodbe od A do Ž. Ilustriral Marjan Manček. DDU Univerzum\, 1983.\nKajetan Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 1980.\nKajetan Kovič: Zmaj Direndaj. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 2011.\nLeopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček. Ilustrirala Marlenka Stupica. Mladinska knjiga\, 1970\nKajetan Kovič: Maček Muri. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 1983.\nJanez Bitenc: Telefon v mestu Tutukaj. Ilustrirala Marjanca Jemec Božič. Mladinska knjiga\, 1987.\nDesa Muck: Fonton (priročnik telefoniranja za mularijo). Ilustriral Bojan Jurc. Telekom Slovenije\, 1988.\nBina Štampe Žmavc: Pismonoša Hubert. Ilustriral Svjetlan Junaković. Mladinska knjiga\, 1998.\nFran Levstik: Martin Krpan. Ilustriral Tone Kralj. Mladinska knjiga\, 1978.\nMiki Muster: Turki! Turki!\, Na luno. Jubilejna izdaja. Delo\, 2006.\nFrane Milčinski Ježek: Zvezdica Zaspanka. Ilustriral Gorazd Vahen. Sanje\, 2004.\nSvetlana Makarovič: Živalska olimpijada. Ilustriral Božo Kos. Mladinska knjiga\, 1976.\nBožo Kos: Na dvoru kralja Arturja; Kavboj Pipec in Rdeča Pesa. Koskos\, 2018.\nAndrej E. Skubic: Babi nima telefona; Trio Golaznikus 2. Ilustrirala Tanja Komadina. Mladinska knjiga\, 2018.\nAndrej E. Skubic: Telefon ali tisoč stvari. Ilustracije Igor Šinkovec. Mladinska knjiga\, 2018.\nBoštjan Gorenc Pižama: sLOLvenski klasiki. Ilustriral Marcello De Cecco. Mladinska knjiga\, 2016.
URL:https://arhiv.tms.si/event/obcasna-razstava-pravljicna-tehnika-3/
CATEGORIES:2024,2024 R,2025,2025 R,Arhiv Razstav,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2024/10/pravljicna-brez-datuma.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20241204
DTEND;VALUE=DATE:20270102
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20241224T141844Z
LAST-MODIFIED:20260331T091017Z
UID:24625-1733274000-1798765199@arhiv.tms.si
SUMMARY:"Pravljična tehnika" v Muzeju pošte in telekomunikacij
DESCRIPTION:V letu 2024 smo v TMS pripravili kar dve razstavi z istim naslovom. Na razstavah predstavljamo muzejske predmete s področja tehniške dediščine\, ki jih lahko srečamo v otroških slikanicah in mladinski literaturi slovenskih avtorjev. Prvi del razstave je na ogled Bistri pri Vrhniki (odprtje je bilo 16. 11. 2024)\, decembra 2024 smo odprli še drugi del razstave v Polhovem Gradcu\, ki pokriva tematiko zgodovine pošte in telekomunikacij.\nZgodovina prenosa sporočil in sporazumevanje na daljše razdalje sta tesno povezana z zgodovino človeštva in predmeti\, ki jih hranimo v našem muzeju\, nam s svojimi zgodbami odkrivajo preteklost in osmišljajo sedanjost. Tokrat smo jih predstavili malo drugače. Uporabili smo ščepec domišljije in poiskali povezave med zgodbami muzejskih predmetov in tistimi\, ki jih srečamo v otroških slikanicah in mladinski literaturi slovenskih avtorjev. Presenečeni boste\, koliko smo jih našli. Nekoč so knjižni junaki pisali pisma in doma nestrpno čakali na telefonski klic\, danes pa uporabljajo pametne telefone in pišejo SMS poezijo. Tukaj je Martin Krpan\, zmaj\, vila in škrat\, zagotovo pa se nam je kakšen tudi izmuznil. Prepusti se domišljiji in mogoče k odkriješ prav ti. Razstavo Pravljična tehnika posvečamo otrokom vseh starosti. Foto: Dejan Jenko \nSeznam knjig na razstavi v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu: \n\nMiki Muster: Bosa noga. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nMiki Muster: Na grmado. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nMiki Muster: Gusarji. Buch d.o.o. in Zavod Strip art\, 2019.\nOton Župančič: Pismo; Ciciban. Ilustriral Nikolaj Pirnat. Mladinska knjiga\, 1972.\nPolonca Kovač: Z-Ž zgodba; Zgodbe od A do Ž. Ilustriral Marjan Manček. DDU Univerzum\, 1983.\nKajetan Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 1980.\nKajetan Kovič: Zmaj Direndaj. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 2011.\nLeopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček. Ilustrirala Marlenka Stupica. Mladinska knjiga\, 1970\nKajetan Kovič: Maček Muri. Ilustrirala Jelka Reichman. Mladinska knjiga\, 1983.\nJanez Bitenc: Telefon v mestu Tutukaj. Ilustrirala Marjanca Jemec Božič. Mladinska knjiga\, 1987.\nDesa Muck: Fonton (priročnik telefoniranja za mularijo). Ilustriral Bojan Jurc. Telekom Slovenije\, 1988.\nBina Štampe Žmavc: Pismonoša Hubert. Ilustriral Svjetlan Junaković. Mladinska knjiga\, 1998.\nFran Levstik: Martin Krpan. Ilustriral Tone Kralj. Mladinska knjiga\, 1978.\nMiki Muster: Turki! Turki!\, Na luno. Jubilejna izdaja. Delo\, 2006.\nFrane Milčinski Ježek: Zvezdica Zaspanka. Ilustriral Gorazd Vahen. Sanje\, 2004.\nSvetlana Makarovič: Živalska olimpijada. Ilustriral Božo Kos. Mladinska knjiga\, 1976.\nBožo Kos: Na dvoru kralja Arturja; Kavboj Pipec in Rdeča Pesa. Koskos\, 2018.\nAndrej E. Skubic: Babi nima telefona; Trio Golaznikus 2. Ilustrirala Tanja Komadina. Mladinska knjiga\, 2018.\nAndrej E. Skubic: Telefon ali tisoč stvari. Ilustracije Igor Šinkovec. Mladinska knjiga\, 2018.\nBoštjan Gorenc Pižama: sLOLvenski klasiki. Ilustriral Marcello De Cecco. Mladinska knjiga\, 2016.\n\nMuzeji\, ki so prispevali knjižno gradivo za knjižni kotiček na razstavi:\nBelokranjski muzej Metlika\, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija\, Gorenjski muzej\, Goriški muzej\, Gornjesavski muzej Jesenice\, Koroška galerija likovnih umetnikov\, Ljubljanski grad\, Loški muzej Škofja Loka\, Muzej in galerije mesta Ljubljane\, Muzej krščanstva na Slovenskem\, Narodni muzej Slovenije\, Muzej narodne osvoboditve Maribor\, Notranjski muzej Postojna\, Pilonova galerija Ajdovščina\, Pokrajinski muzej Celje\, Pokrajinski muzej Maribor\, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož\, Slovenski etnografski muzej\, Slovenski gledališki inštitut\, Splošna knjižnica Ljutomer\, Tržiški muzej\, Umetnostna galerija Maribor\, Zavod Dežela kozolcev\, Zavod Znanje Postojna.
URL:https://arhiv.tms.si/event/obcasna-razstava-pravljicna-tehnika-v-muzeju-poste-in-telekomunikacij/
LOCATION:Muzej pošte in telekomunikacij\, Polhov Gradec 61\, Polhov Gradec\, 1355
CATEGORIES:2024,2024 R,2025,2025 R,Arhiv Dogodkov,Arhiv Razstav,Muzej poste in telekomunikacij Polhov gradec,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2024/12/banner-fb-napovednik.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251009
DTEND;VALUE=DATE:20270102
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20251001T071433Z
LAST-MODIFIED:20251001T071433Z
UID:32337-1759968000-1798765199@arhiv.tms.si
SUMMARY:»Modro na belem«: fenomen prikolice Adria od 9. 10. 2025 do 31. 12. 2026
DESCRIPTION:Z občasno razstavo »Modro na belem«: fenomen prikolice Adria se v Tehniškem muzeju Slovenije posvečamo šestim desetletjem tradicije izdelave počitniških prikolic v Sloveniji. Prikolice\, ki so jih leta 1965 začeli izdelovati pri podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV)\, so se najprej uveljavile kot prvovrsten izvozni artikel na zahodnih trgih in se postopoma prebile v sam evropski vrh. Doma se je počitniška prikolica uveljavila z manjšim zamikom\, k čemur je pripomogel le zlagoma razvijajoč se življenjski standard. IMV\, ki je k nakupom aktivno spodbujal delovne organizacije\, je končnega potrošnika doma učinkovito dosegel s svojim najmanjšim in najcenejšim modelom prikolice\, ki se jo je v tisku prijel vzdevek Palčica. Zaradi nizke teže so ga brez težav vlekli tudi manj zmogljivi avtomobili\, kot je bil v tistem času razširjeni Zastavin fičko ali še en IMV-jev prodajni hit\, katrca. Kljub majhnosti je z nekaj prilagajanja Adria 305 vseeno omogočala letovanje tudi štiričlanski družini. \nIn ravno IMV Adria Caravan 305 Turist je konec leta 2023 obogatila zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Najmanjšo predstavnico prve generacije prikolic Adria je muzeju skoraj pet desetletij po nakupu podarila družina Koporc. Vse od nakupa konec 70. let prejšnjega stoletja pa do 2015 je bila Palčica zvesta družinska spremljevalka na vsakoletnih dopustih v Istri. Modro-beli prikolici je pripadel še platneni predprostor proizvajalca Induplati iz Jarš\, ki je skupaj z drugimi dopustniškimi pritiklinami zagotavljal vse udobje počitniškega apartmaja. V svoji novi vlogi eksponata v Tehniškem muzeju Slovenije bo Adria Caravan 305 Turist pričala o inovativnosti domačih inženirjev\, o daljnosežni viziji gospodarskega razvoja regije\, o uravnoteženem industrijskem oblikovanju in o priljubljenosti med končnimi uporabniki v počitniških kampih. \nVabljeni\, da na razstavi Adrio spoznate kot industrijski\, oblikovalski in uporabniški fenomen. \nFoto: TOMO JESENIČNIK \nFoto: TOMO JESENIČNIK
URL:https://arhiv.tms.si/event/modro-na-belem-fenomen-prikolice-adria-od-9-10-2025-do-31-12-2026/
CATEGORIES:2025,2025 R,Arhiv Razstav,Razstave,TMS Bistra pri Vrhniki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2025/10/NASLOVNA-FOTOGRAFIJA_TMS_modro-na-belem_bannerji_brez-loga__spletni-medij.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251211
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20251205T085750Z
LAST-MODIFIED:20260331T091934Z
UID:32354-1765414800-1795395599@arhiv.tms.si
SUMMARY:Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro
DESCRIPTION:V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je na ogled občasna razstava Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro\, v okviru katere prvič predstavljamo del dragocenega gradiva arhitekta Miroslava Oražma. Leta 2022 smo v muzeju pridobili njegovo edinstveno zbirko osnutkov in skic poštnih znamk\, ki predstavlja celoten opus njegovih predlogov za prve slovenske znamke\, izdane po letu 1945 na območju zahodne Slovenije. \nPo koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti na območju Cone B sprva uporabljale pretiskane italijanske znamke\, nato pa začele pripravljati lastne izdaje. Nalogo oblikovanja so maja 1945 zaupali Miroslavu Oražmu\, ki je motive za znamke iskal po Primorski in Istri. Ob 80-letnici njihove izdaje razstava odpira pogled v proces nastajanja teh zgodnjih slovenskih znamk ter v čas pomembnih političnih in kulturnih premikov. \nOražem\, Plečnikov učenec in kratek čas sodelavec Le Corbusiera\, je ustvarjal v številnih umetniških zvrsteh: kot ilustrator\, oblikovalec\, kipar\, slikar in grafik. Zato razstavo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO)\, kjer osvetljujemo tudi njegovo širšo ustvarjalnost in pomen njegovega dela za slovensko likovno dediščino. \nOsrednji del razstave je posvečen osnutkom prvih slovenskih znamk na Primorskem. Ob razstavi izdajamo tudi katalog celotnega filatelističnega gradiva\, povezanega z Miroslavom Oražmom\, ki ga hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije. \nRazstava bo na ogled do 22. 11. 2026.
URL:https://arhiv.tms.si/event/zmaga-80-let-prvih-slovenskih-znamk-za-slovensko-primorje-in-istro/
CATEGORIES:2025,2025 R,Arhiv Razstav,Muzej poste in telekomunikacij Polhov gradec,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2025/12/znamka-e1764585108717.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251211
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20251205T085750Z
LAST-MODIFIED:20251205T085750Z
UID:32674-1765414800-1795395599@arhiv.tms.si
SUMMARY:Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro
DESCRIPTION:V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je na ogled občasna razstava Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro\, v okviru katere prvič predstavljamo del dragocenega gradiva arhitekta Miroslava Oražma. Leta 2022 smo v muzeju pridobili njegovo edinstveno zbirko osnutkov in skic poštnih znamk\, ki predstavlja celoten opus njegovih predlogov za prve slovenske znamke\, izdane po letu 1945 na območju zahodne Slovenije. \nPo koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti na območju Cone B sprva uporabljale pretiskane italijanske znamke\, nato pa začele pripravljati lastne izdaje. Nalogo oblikovanja so maja 1945 zaupali Miroslavu Oražmu\, ki je motive za znamke iskal po Primorski in Istri. Ob 80-letnici njihove izdaje razstava odpira pogled v proces nastajanja teh zgodnjih slovenskih znamk ter v čas pomembnih političnih in kulturnih premikov. \nOražem\, Plečnikov učenec in kratek čas sodelavec Le Corbusiera\, je ustvarjal v številnih umetniških zvrsteh: kot ilustrator\, oblikovalec\, kipar\, slikar in grafik. Zato razstavo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO)\, kjer osvetljujemo tudi njegovo širšo ustvarjalnost in pomen njegovega dela za slovensko likovno dediščino. \nOsrednji del razstave je posvečen osnutkom prvih slovenskih znamk na Primorskem. Ob razstavi izdajamo tudi katalog celotnega filatelističnega gradiva\, povezanega z Miroslavom Oražmom\, ki ga hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije. \nRazstava bo na ogled do 22. 11. 2026.
URL:https://arhiv.tms.si/event/zmaga-80-let-prvih-slovenskih-znamk-za-slovensko-primorje-in-istro-2/
CATEGORIES:2025,2025 R,Muzej poste in telekomunikacij Polhov gradec,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2025/12/znamka-e1764585108717.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20251211
DTEND;VALUE=DATE:20261124
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20251205T085750Z
LAST-MODIFIED:20251205T085750Z
UID:42524-1765414800-1795395599@arhiv.tms.si
SUMMARY:Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro
DESCRIPTION:V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je na ogled občasna razstava Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko Primorje in Istro\, v okviru katere prvič predstavljamo del dragocenega gradiva arhitekta Miroslava Oražma. Leta 2022 smo v muzeju pridobili njegovo edinstveno zbirko osnutkov in skic poštnih znamk\, ki predstavlja celoten opus njegovih predlogov za prve slovenske znamke\, izdane po letu 1945 na območju zahodne Slovenije. \nPo koncu druge svetovne vojne so jugoslovanske oblasti na območju Cone B sprva uporabljale pretiskane italijanske znamke\, nato pa začele pripravljati lastne izdaje. Nalogo oblikovanja so maja 1945 zaupali Miroslavu Oražmu\, ki je motive za znamke iskal po Primorski in Istri. Ob 80-letnici njihove izdaje razstava odpira pogled v proces nastajanja teh zgodnjih slovenskih znamk ter v čas pomembnih političnih in kulturnih premikov. \nOražem\, Plečnikov učenec in kratek čas sodelavec Le Corbusiera\, je ustvarjal v številnih umetniških zvrsteh: kot ilustrator\, oblikovalec\, kipar\, slikar in grafik. Zato razstavo pripravljamo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO)\, kjer osvetljujemo tudi njegovo širšo ustvarjalnost in pomen njegovega dela za slovensko likovno dediščino. \nOsrednji del razstave je posvečen osnutkom prvih slovenskih znamk na Primorskem. Ob razstavi izdajamo tudi katalog celotnega filatelističnega gradiva\, povezanega z Miroslavom Oražmom\, ki ga hranimo v Tehniškem muzeju Slovenije. \nRazstava bo na ogled do 22. 11. 2026.
URL:https://arhiv.tms.si/event/zmaga-80-let-prvih-slovenskih-znamk-za-slovensko-primorje-in-istro-3/
CATEGORIES:2025,2025 R,Muzej poste in telekomunikacij Polhov gradec,Razstave
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2025/12/znamka-e1764585108717.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Helsinki:20260414T170000
DTEND;TZID=Europe/Helsinki:20261231T180000
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20260407T090536Z
LAST-MODIFIED:20260929T091310Z
UID:42546-1776186000-1798740000@arhiv.tms.si
SUMMARY:Dotakni se sveta
DESCRIPTION:Kako tehnika odpira vrata v svet slepih in slabovidnih \nMed 14. aprilom in 31. decembrom 2026 bo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na ogled gostujoča razstava “Dotakni se sveta«\, ki raziskuje razvoj pripomočkov\, ki so slepim in slabovidnim osebam skozi zgodovino omogočali samostojnost\, izobraževanje in aktivno vključevanje v družbo. \nGostovanje je plod mednarodnega sodelovanja institucij: Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka (PPMHP)\, Tehniški muzej Slovenije in Zajednica tehničke kulture Rijeka. Osrednji del razstave tvorijo predmeti\, ki jih je Udruga slijepih Primorsko goranske županije (PGŽ) ob svoji 75-letnici podarila reškemu muzeju. V Tehniškem muzeju Slovenije smo postavitev dopolnili še z izbranimi predmeti iz naših lastnih zbirk. \nKaj si lahko ogledate? \nRazstava ponuja vpogled v domiselne rešitve\, ki so v času pred pametnimi telefoni premikale meje mogočega: \n\nPripomočki za komunikacijo: naprave za ročno in strojno pisanje v brajici ter orodja za računanje in merjenje.\nVsakdanja neodvisnost: dragoceni primerki taktilnih žepnih in ročnih ur\, zbirka belih palic ter prilagojeni seti za družabne igre in rekreacijo.\nUmetnost brez meja: ročni izdelki in umetniška dela\, ki so nastala v Kreativni delavnici Udruge slijepih PGŽ pod vodstvom Mirjane Marin.\n\nNamen razstave “Dotakni se sveta” je širjenje razumevanja o potrebah slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju. Danes so mnoge od teh predmetov nadomestile sodobne naprave\, zato razstavljeni eksponati predstavljajo dragocen del tehniške dediščine. Vabljeni\, da spoznate svet\, ki se ga ne le gleda\, temveč razume skozi zgodovino in dotik. \nFoto: Arhiv PPMHP
URL:https://arhiv.tms.si/event/dotakni-se-sveta/
LOCATION:TMS Bistra pri Vrhniki\, Bistra 6\, Borovnica\, 1353\, Slovenia
CATEGORIES:2026,2026 R,Arhiv Razstav,TMS Bistra pri Vrhniki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2026/04/DSC_0363-scaled-1.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Helsinki:20260507T180000
DTEND;TZID=Europe/Helsinki:20261231T180000
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20260428T120034Z
LAST-MODIFIED:20260929T091441Z
UID:42556-1778176800-1798740000@arhiv.tms.si
SUMMARY:Adria: Retrospektiva
DESCRIPTION:Med 7. majem in 31. decembrom 2026 bo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri na ogled občasna razstava »Adria: Retrospektiva«\, ki skozi serijo izvirnih ilustracij avtorja Georga Gedla odstira šest desetletij razvoja industrijskega oblikovanja počitniških vozil blagovne znamke Adria. \nV dobrih šestih desetletjih domače industrije počitniških vozil je v Novem mestu nastala vrsta prikolic in avtodomov\, ki so ohranjali svojo bistveno značilnost – nudenje udobja in svobode\, a spreminjali obliko\, materiale\, barvo. Ob razvojnih inženirjih je skozi desetletja vse bolj opazna postajala vloga industrijskih oblikovalcev\, ki so tehnično dovršena vozila oblikovali v uporabniku prijazne izdelke. Skozi razstavo spremljamo spremembe v obliki\, pa tudi v tehnologijah izdelave in spreminjajočem se okusu kupcev – od prve\, pionirske Adrie 375\, do najsodobnejših modelov\, ki premišljeno oblikovanje združujejo z naprednimi tehnologijami. \nPomembno prelomnico v prepoznavanju pomena industrijskega oblikovanja v podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) predstavlja leto 1975. Na povabilo direktorja Jurija Levičnika je vodenje oblikovanja vozil prevzel Georg Gedl\, ki je pred tem deloval pri nemških podjetjih Auto Union in BMW. V Novem mestu je bil v procese oblikovanja vpet do leta 1983\, nato pa je svojo pot nadaljeval v mariborskem TAM-u. Med letoma 1985 in 1995 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani\, v obdobju 1995–2016 pa je kot oblikovalec ponovno sodeloval s podjetjem Adria Mobil. Svoje dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja in modeliranja vozil je strnil tudi v serijo ilustracij ključnih izdelkov blagovne znamke Adria. \nNa razstavi bodo skozi serijo izvirnih ilustracij predstavljeni izbrani primeri iz več kot šestdesetletne zgodovine domače industrije počitniških vozil\, ki jih pooseblja blagovna znamka Adria. Od začetnih prikolic\, kjer so obliko še narekovali razvojni inženirji\, preko Gedlovih dizajnov do najsodobnejših modelov\, ki jih novomeška tovarna izdeluje do danes. \nProgram pripravljamo v sklopu razstave  “Modro na belem”: fenomen prikolice Adria \, ki je v Bistri na ogled med 9. oktobrom 2025 in 31. decembrom 2026. \nRetrospektiva počitniških vozil … \nV dobrih šestih desetletjih domače industrije počitniških vozil je v Novem mestu nastala vrsta prikolic in avtodomov\, ki so ohranjali svojo bistveno značilnost – nudenje udobja in svobode\, a spreminjali obliko\, materiale\, barvo. Ob razvojnih inženirjih je skozi desetletja vse bolj opazna postajala vloga industrijskih oblikovalcev\, ki so tehnično dovršena vozila oblikovali v uporabniku prijazne izdelke. Skozi razstavo spremljamo spremembe v obliki\, pa tudi v tehnologijah izdelave in spreminjajočem se okusu kupcev – od prve\, pionirske Adrie 375\, do najsodobnejših modelov\, ki premišljeno oblikovanje združujejo z naprednimi tehnologijami. \n… v risbah Georga Gedla \nPomembno prelomnico v prepoznavanju pomena industrijskega oblikovanja v podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV) predstavlja leto 1975. Na povabilo direktorja Jurija Levičnika je vodenje oblikovanja vozil prevzel Georg Gedl\, ki je pred tem deloval pri nemških podjetjih Auto Union in BMW. V Novem mestu je bil v procese oblikovanja vpet do leta 1983\, nato pa je svojo pot nadaljeval v mariborskem TAM-u. Med letoma 1985 in 1995 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani\, v obdobju 1995–2016 pa je kot oblikovalec ponovno sodeloval s podjetjem Adria Mobil. Svoje dolgoletne izkušnje na področju oblikovanja in modeliranja vozil je strnil tudi v serijo ilustracij ključnih izdelkov blagovne znamke Adria. \n1965: Adria 375\nPionirska Adria 375 je nastala iz želje podjetja IMV po oblikovanju produkta\, ki bo uspel nagovoriti potrošnike v tujini in s tem podjetju omogočil dostop do deviznih sredstev. Inženir Martin Sever je prototip počitniškega vozila s sodelavci zasnoval v nekaj mesecih in ga avgusta 1965 s svojim avtomobilom odvlekel na 2.000 km dolgo pot do Stockholma. Tam je bila novomeška počitniška prikolica prvič predstavljena skandinavskim kupcem\, sklenjena so bila prva naročila. \n \nMartin Sever z osebnim avtomobilom znamke DKW in pionirsko prikolico IMV Adria 375 na poti na Švedsko avgusta 1965. (Arhiv Adria Mobil) \n \nNa 2.000 km poti je Martin Sever na prototipu prikolice sproti testiral kakovost pravkar izdelanega vozila. (Arhiv Adria Mobil) \n \nPo doslej znanih podatkih je edina v izvirni obliki ohranjena Adria 375 del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Podrobnejši podatki o zgodovini vozila niso ohranjeni. (Dragan Arrigler\, Tehniški muzej Slovenije) \n1968: Adria 305 \nPrva generacija novomeških prikolic je prinesla skupek različnih modelov\, ki so se razlikovali po dolžini in opremljenosti\, a ohranjali značilno ovalno obliko. Po letu 1970 se je začel na prikolicah v višini oken pojavljati širok moder pas. Modro-bela barvna kombinacija\, ki je spominjala na Jadransko morje\, je leta ostala zaščitni znak prikolic Adria Caravan. V času prve generacije (1968–1978) se je IMV uvrstil med vodilne evropske proizvajalce počitniških prikolic. Prikolice so sestavljali v Novem mestu\, v Brežicah in v belgijski tovarni\, komponente pa so zagotavljale številne manjše izpostave. \n \nNajmanjši primerek prve generacije – IMV Adra Caravan 305 je del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije in osrednji eksponat razstave »Modro na belem: fenomen prikolice Adria«. (Tomo Jeseničnik\, Tehniški muzej Slovenije) \n \nNotranjost prikolice je morala biti zaradi omejenega prostora zasnovana premišljeno. Na mestu jedilne mize so uporabniki lahko uredili ležišče. (Tomo Jeseničnik\, Tehniški muzej Slovenije) \n \nDodatno udobje je na počitniški parceli zagotavljal predprostor proizvajalca Induplati. (Tomo Jeseničnik\, Tehniški muzej Slovenije) \n1978: Adria 353 D\nOb koncu 70. let 20. stoletja je v Novem mestu nastala nova generacija počitniških prikolic. Poleg razvojnih inženirjev je bil v proces nastanka prvič vključen tudi poklicni oblikovalec. Tedanji generalni direktor IMV Jurij Levičnik je za to nalogo izbral oblikovalca Georga Gedla\, ki se je pred tem kalil pri nemških velikanih Auto-Union in BMW. Kot rezultat novega sodelovanja je bila uvedena prenovljena oblika prikolic z ravno streho\, poenoteno sprednjo in zadnjo stranjo ter dekorativnim ozkim modrim pasom pod okenskimi odprtinami. \n \nZ drugo generacijo počitniških prikolic blagovne znamke Adria je podjetje IMV uvedlo povečano ponudbo\, ki je različne segmenta kupcev nagovarjala z različno velikimi\, eno- in dvoosnimi vozili ter različno notranjo opremljenostjo. (Arhiv Adria Mobil) \n \nBlagovna znamka Adria se je do konca 70. let uveljavila na vseh pomembnejši zahodnoevropskih tržiščih. (Arhiv Adria Mobil) \n1982: Adriatik\nDirektor IMV Jurij Levičnik je že leta 1976 predlagal\, da bi se v podjetju ukvarjali z razvojem avtodomov. Kot osnovo je predvidel Mercedes-Benz T1 Transporter\, takrat najsodobnejši kombi. Inženir Martin Sever je v Bremnu preizkusil prototip tega vozila in ga v poročilu ocenil kot primerno osnovo za razvoj avtodomov. Do konkretnejših korakov je prišlo leta 1982\, ko je bilo izdelanih nekaj prototipov avtodomov z mansardno nadgradnjo na osnovi Renaultovih dostavnih vozil Master in Traffic. Eden od prototipov je ohranjen v zbirki Kluba prijateljev IMV v Drgančevju v Novem mestu. Serijsko proizvodnjo avtodomov Adriatik je v 80. letih prevzela belgijska tovarna IMV v Deinzeju. \n \nProjekt izdelave prvega avtodoma je v IMV z razvojnega vidika vodil Stanislav Lukšič (kleči drugi z leve)\, z oblikovalskega pa Georg Gedl (kleči tretji z leve). (Arhiv Adria Mobil) \n \nAvtodomi podjetja IMV so nastajali v njihovi belgijski tovarni v kraju Deinze. (Arhiv Adria Mobil) \n \nŽe v 70. letih je Georg Gedl pripravil idejno skico motoriziranega počitniškega vozila na osnovi Mercedes-Benz Transporterja\, ki je oblikovno še močno črpal iz počitniških prikolic. (Arhiv Georga Gedla) \n1983: Adria Al\nPo naročilu podjetja IMV je Georg Gedl leta 1983 pripravil več idejnih osnutkov za počitniške prikolice\, ki bi se izdelovale po modularnem sistemu z uporabo avtomobilske tehnologije. Nosilec ideje je bil razvojni inženir Martin Sever. Zamisel je predvidevala uporabo obstoječih preš za izdelavo nadgradnje iz aluminijaste pločevine\, na katerih so takrat izdelovali karoserijske elemente za Renault R4.  Projekt je bil zanimiv\, vendar je žal ostal le na papirju. \n \nKoncept Adria AL iz leta 1983 je spominjal na ameriške t. i. airstream prikolice. (Arhiv Georga Gedla) \n \nModularna zasnova iz prešane aluminijeve pločevine bi pocenila proizvodnjo\, vendar so pri IMV ocenili\, da se investicija v izdeelavo posebnih orodij ne bi izplačala. (Arhiv Georga Gedla) \n \nV sklopu konceptnega projekta AL je Georg Gedl vizualiziral tudi avtodom. (Arhiv Georga Gedla) \n2001: Enduro\nLeta 2001 je Georg Gedl po naročilu podjetja Adria Mobil zasnoval konceptno prikolico\, ki bi izstopala tako po namenu kot po obliki. Ker projekt ni bil omejen z zahtevami serijske proizvodnje\, je omogočal večjo oblikovalsko svobodo. Na podlagi analiz in obiskov karavanskih salonov je bila razvita ideja »terenske« prikolice\, namenjene aktivnim uporabnikom\, zlasti motoristom (enduro). Zasnova je predvidevala dvignjen sprednji del strehe z ležiščem za dve osebi\, spodaj pa prostor za dva motorja\, dostopna prek premične rampe. Karoserija je bila načrtovana kot samonosilna\, izdelana po RTM-postopku iz kompozitnih materialov\, brez klasične šasije. Notranjost iz termoformiranih ABS-elementov bi omogočala enostavno čiščenje\, vhod pa bi bil umeščen zadaj za učinkovitejšo izrabo prostora. \n \nPrikolica Enduro je bila zasnovana za aktivne posameznike. (Arhiv Georga Gedla) \n \nPri Enduru je bil poudarjen praktični vidik\, ki je imel prednost pred udobjem. (Arhiv Georga Gedla) \n \nČeprav prava prikolica ni bila izdelana\, je v avtorjevi domači zbirki ohranjena pomanjšana različica\, ki jo je Gedl prejel v dar od sodelavcev ob upokojitvi. (Arhiv Georga Gedla) \n2002: Adiva\nKo je Georg Gedl leta 1995 ponovno začel sodelovati s tovarno Adria\, je bilo podjetje v negotovem položaju in je proizvajalo le še počitniške prikolice\, medtem ko so proizvodnjo avtodomov v belgijskem Deinzeju že opustili. Njegova prva večja naloga je bila oblikovna prenova pete generacije prikolic UNICA\, iz katere je bila razvita šesta generacija z na novo oblikovanima čelno in zadnjo steno\, prvič v celoti izdelanima iz termoformirane ABS plastike. Ta generacija se je izdelovala med letoma 1999 in 2005. Uspeh modela je omogočil razvoj sedme generacije\, pri kateri je Gedl nekatere oblikovalske rešitve povzel po konceptni prikolici L’AURA. Leta 2001 je začel z idejnimi skicami\, sledilo je modeliranje maket in razvoj nove oblike vseh sten\, ki se v osnovi uporablja še danes. Pri oblikovanju čelne stene je naletel na tehnološke omejitve pri izvedbi ukrivljenega okna\, zato je moral rešitev prilagoditi z ravno površino\, kar je vplivalo na končno obliko. \n \nPrikolica Adiva je bila med uspešnejšimi prodajnimi izdelki v začetku tega tisočletja. (Arhiv Adria Mobil) \n2005: Vision\nLeta 2004 je Georg Gedl kot zunanji sodelavec podjetja Adria Mobil prevzel zahtevno nalogo oblikovanja prvega integriranega avtodoma. Na osnovi podvozja Renault Master\, kombiniranega s šasijo Al-Ko\, je bilo treba razviti celostno oblikovno zasnovo vozila. Gedl je uporabil uveljavljen avtomobilski oblikovalski proces – od idejnih skic do modeliranja maket – pri čemer je posebno pozornost namenil čelni steni\, ključnemu oblikovnemu elementu tovrstnih vozil. Po izboru rešitve je sledil razvoj konstrukcije in izdelava orodij\, pri čemer je sodeloval z ing. Markom Mežnarjem. Zaradi časovnih omejitev so za predstavitev prototipa leta 2005 uporabili začasne rešitve\, vključno z vakuumsko oblikovano čelno steno iz ABS-plošče. Kljub zahtevnim okoliščinam je bila funkcionalna maketa pravočasno pripravljena\, razvoj pa se je nadaljeval do predstavitve prvega prototipa na sejmu v Düsseldorfu istega leta. \n \nPrve idejne skice novega integriranega avtodoma podjetja Adria Mobil. (Arhiv Georga Gedla) \n \nIzdelava modela iz poliuretanske pene je bil vmesni korak med skicami in končnim modelov v razmerju 1:1. (Arhiv Georga Gedla)  \n \nModel avtodoma Vision\, ki je bil leta 2005 javnosti predstavljen na sejmu v Düsseldorfu. (Arhiv Georga Gedla) \n2005: Action\nOb 40. obletnici blagovne znamke Adria je bila leta 2005 oblikovalki Nini Mihovec zaupana zasnova jubilejne prikolice\, namenjene mlajšim uporabnikom. Predstavljena je bila prikolica Action\, ki je kljub majhnosti premišljeno združevala vse ključne funkcije počitniške prikolice. Mladosten in neobremenjen dizajn je bil dobro sprejet\, zato je bila prikolica uvrščena v serijsko proizvodnjo in ob manjših oblikovnih posodobitvah vse do danes ostaja med najbolj priljubljenimi izdelki blagovne znamke. \n \nMajhne dimenzije prikolice Action prispevajo k njeni okretnosti. (Arhiv Adria Mobil) \n \nNekoliko prilagojena prikolica Action po 20 letih še vedno ostaja v ponudbi. (Arhiv Adria Mobil) \n2020: Astella\nPočitniška prikolica višjega cenovnega razreda z mednarodno nagrajenim dizajnom studia Gigodesign prispeva k aktualnim trendom v industriji. S svojo velikostjo – največja različica meri v dolžino okoli 11 metrov – se Astella približuje mobilnim hišam\, a kljub temu ohranja avtonomnost in mobilnost. Njeno obliko zaznamujejo čiste linije\, odprtost navzven pa uporabnika postavlja v tesnejši stik z okoljem. Z uporabo naprednih tehnoloških rešitev zagotavlja visoko raven bivalnega udobja. \n \nPreko velikih okenskih površin uporabnik lažje vzpostavi stik z okolico. (Arhiv Adria Mobil) \n \nAstella zaradi svoje oblike in dimenzij spominja na mobilno hišo. (Arhiv Adria Mobil)
URL:https://arhiv.tms.si/event/adria-retrospektiva/
LOCATION:TMS Bistra pri Vrhniki\, Bistra 6\, Borovnica\, 1353\, Slovenia
CATEGORIES:2026,2026 R,Arhiv Razstav,Ne spreglejte,TMS Bistra pri Vrhniki
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2026/04/ADRIA-Retrospektiva-z-Georgom-Gedlom_popFB_BREZ-TEXTA.jpg
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Helsinki:20260910T180000
DTEND;TZID=Europe/Helsinki:20261110T180000
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20260827T112219Z
LAST-MODIFIED:20260827T112219Z
UID:42601-1789063200-1794333600@arhiv.tms.si
SUMMARY:TOMOS drvi v (pozabo) arhiv
DESCRIPTION:Kratice TOMOS verjetno ni treba posebej predstavljati. Industrijski velikan iz Kopra je v desetletjih svojega delovanja ustvaril izjemno pester nabor izdelkov – od mopedov\, motociklov ter izvenkrmnih in stabilnih motorjev do male kmetijske mehanizacije in avtomobilov. \nObčasna gostujoča razstava Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom TOMOS drvi v pozabo arhiv v ospredje postavlja manj vidno\, a za razumevanje Tomosove zgodbe ključno dediščino: njegove pisne in dokumentarne vire. Po rušitvi Tomosovega inštituta leta 2023 je del njegovega bogatega gradiva našel nov dom v Pokrajinskem arhivu Koper. Na razstavi so na ogled izvirni dokumenti o ustanovitvi podjetja TOMOS\, tehnične risbe in načrti\, fotografije\, plakati\, plakete ter drugo arhivsko gradivo\, ki osvetljuje razvoj in delovanje koprske tovarne. \nArhivsko gradivo je na razstavi predstavljeno ob bok predmetni dediščini\, ki jo že desetletja ohranjamo v Tehniškem muzeju Slovenije. Predmetna in dokumentarna dediščina skupaj ponujata celovit pogled na razvoj podjetja ter na izdelke in tehnologijo\, ki so zaznamovali vsakdanje življenje številnih generacij na Slovenskem in širše.
URL:https://arhiv.tms.si/event/tomos-drvi-v-pozabo-arhiv/
LOCATION:TMS Bistra pri Vrhniki\, Bistra 6\, Borovnica\, 1353\, Slovenia
CATEGORIES:2026,2026 R,Arhiv Razstav,TMS Bistra pri Vrhniki
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2026/08/za-spletno-stran.png
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;VALUE=DATE:20260928
DTEND;VALUE=DATE:20261115
DTSTAMP:20261019T192702
CREATED:20260928T115217Z
LAST-MODIFIED:20260928T115217Z
UID:42608-1790553600-1794617999@arhiv.tms.si
SUMMARY:Klic iz govorilnice na Gallusovem nabrežju
DESCRIPTION:Na Gallusovem nabrežju v Ljubljani je med 28. 9. in 13. 11. 2026 na ogled panojska razstava Klic iz govorilnice. Razstava zaokroža pomembno poglavje iz zgodovine slovenskih telekomunikacij in osvetljuje vlogo javnih telefonskih govorilnic v vsakdanjem življenju preteklega stoletja. \nRazvoj javnih telefonskih govorilnic na naših tleh se je začel leta 1897\, ko je bila v poštni palači v Ljubljani postavljena prva javna govorilnica. Desetletja so te naprave predstavljale ključno infrastrukturo in edini stik s svetom za številne posameznike ter skupnosti\, zlasti v časih\, ko telefonsko omrežje še ni bilo razvejano do posameznih gospodinjstev. Poleg prikazovanja tehnološkega napredka razstava osvetljuje pomemben prispevek slovenskih proizvajalcev ter vrhunskih industrijskih oblikovalcev\, ki so zaznamovali prepoznaven videz in delovanje domačih govorilnic. Razstava se dotika tudi sodobne vloge teh objektov; z razmahom mobilne telefonije so sicer izgubili svojo primarno funkcijo\, a v urbanem prostoru dobivajo nove\, inovativne namene (kot so ulične knjižnice ali spominske točke) ter ostajajo pomemben simbol nekega časa. \nRazstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.
URL:https://arhiv.tms.si/event/klic-iz-govorilnice-na-gallusovem-nabrezju/
LOCATION:Page view: /en/event/international-museum-day/
CATEGORIES:2026,2026 R,Arhiv Razstav,Muzej poste in telekomunikacij Polhov gradec
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://arhiv.tms.si/wp-content/uploads/2026/09/Klic-iz-govorilnice-16-scaled-1.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR