Dnevi gradnje in okolja 2025, ki jih Tehniški muzej Slovenije, v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, letos organizira že četrtič, bodo potekali od torka, 25. 3. 2025 do petka, 28. marca 2025 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.

Prikazi so namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev, potekali pa bodo med 9. in 13. uro. Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika. 

Obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte barbara.lah@tms.si.

Za šolske in srednješolske skupine bodo potekale naslednje delavnice oziroma prikazi:

(arhiv FGG UL)

Opisi prikazov 

3D modeli in obogatena resničnost

Na delavnici predstavimo letalnik, pravila in načine letenja. Prikažemo postopek modeliranja posnetkov z letalnika ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk).  Z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality) nadgradimo sliko ali 3D-model z dodatno digitalno vsebino. AR se lahko nazorno prikaže tudi na posebnem peskovniku, ki sproti zaznava spremembe oblikovanja površja z mivko, glede na to v peskovnik projecira barvno višinsko lestvico in plastnice. Peskovnik omogoča tudi simulacijo dežja.

Kako gledamo na Zemljo iz vesolja
Na prikazu opišemo opazovanje Zemlje s satelitskimi posnetki. Pogledamo, kje so sateliti, koliko jih je, kako jih spravimo v tirnico okrog Zemlje ter kaj in kako z njimi opazujemo. Ogledamo si satelitske posnetke in praktične primere uporabe, od kmetijstva in gozdarstva do opazovanja urbanizacije in spremljanja naravnih nesreč.

Obnašanje konstrukcij
Udeleženci z modeli sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah, ter kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.

Potresna miza
Pogledali si bomo, kakšne so bile med preteklimi potresi posledice nepravilne gradnje, in pojave, ki so povzročili materialno škodo in človeške žrtve. Podrobneje bomo obravnavali pojava mehke etaže in tlorisne nepravilnosti, ki sta zelo pogosta tudi v slovenski gradbeni praksi. Oba pojava bomo simulirali na potresni mizi s pomanjšanimi kovinskimi modeli, ki se uporabljajo za opazovanje odziva konstrukcij na potres. Udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali s predlogi za utrditev modela konstrukcije, ki ga bomo že v času predstavitve preuredili in preizkusili na potresni mizi. Tako bodo lahko na zelo plastičen način spoznali vpliv različnih protipotresnih ukrepov.

Gradnja mostov
Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru tega prikaza.
Leonardo da Vinci je bil briljantni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Ena od njegovih genialnih stvaritev je tudi samonosni most, ki ga sestavimo iz preprostih elementov: deščic in palčk. Udeleženci bodo na interaktivnem prikazu tudi sami sestavili slavni da Vincijev most.

Aqualibrium
Cilj modela Aqualibrium je s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Z uporabo različnih cevi in spojk je potrebno zgraditi cevovodno omrežje. Rezervoar vode mora biti priključen na točko 1, na omrežju lahko manjka največ 8 povezav, slepi cevovodi niso dovoljeni (vsaka cev mora biti povezana z drugo cevjo ali zbiralnikom). V idealnih razmerah mora sestavljeno omrežje zagotoviti iztok 3 l vode iz rezervoarja in se enakomerno porazdeliti med tri zbiralnike vode (v vsakem po 1 l vode). Uspešnost te naloge ugotavljamo preko izračuna kazenskih točk, ki predstavljajo razliko med dejansko količino vode in zahtevano količino v vsakem zbiralniku posebej.

Model podzemne vode
Model podzemnega toka prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki.

Kviz “Kaj veš o vodarstvu”

Skozi interaktivni kviz bodo dijaki preverili, koliko vedo o vodarstvu. Preverili bodo svoje znanje o številnih tematikah, kot so nastanek poplav, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki in delovanje morja. Razdelili se bodo v manjše skupine in s skupnimi močmi odgovarjali na zastavljena vprašanja.

Vodni krog
Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje).