Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL vabi na interaktivno raziskovanje sveta znanosti! Dogodek je namenjen učencem 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem.

Kdaj in kje?

• Datum: od torka, 14. 4., do petka, 17. 4. 2026
• Ura: od 9.00 do 14.00
• Lokacija: Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki

Kaj vas čaka?

Sodelavci fakultete bodo skozi atraktivne poskuse in prikaze v živo približali kemijo in varnost mladim raziskovalcem.

• Interaktivne predstavitve: Več skupin bo sočasno izvajalo različne eksperimente.
• Trajanje: Posamezna predstavitev traja približno 30 minut.
• Dinamičen program: Predstavitve se čez dan večkrat ponovijo, kar omogoča kroženje med različnimi vsebinami.

Informacije za obiskovalce

• Vstopnina: Ogled prireditve je vključen v ceno muzejske vstopnice.
• Prijave: Za šolske skupine so obvezne predhodne prijave.
• Izven urnika: Obisk je po dogovoru možen tudi izven napovedanih terminov (ob predhodni najavi).

Kontakt za prijave: 01/750 66 72 ali e-pošta programi@tms.si

RAZPORED PRIKAZOV:

Poskusi s plini
Vodijo: doc. dr. Marta Počkaj,  Aleš Knez
Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim je na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

Eksperimenti na temo vode
Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode pri soljenju površin; (3) Visoka specifična toplota vode ter (4) Nastanek vodnega oblaka.

Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snovi
Vodijo: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl, Mojca Seručnik, Patrik Hlebanja
Miniaturizirani sistemi predstavljajo veliko prelomnico v industrijski proizvodnji snovi, pa tudi v analitiki, medicini in biotehnologiji ter pri varovanju okolja. Mikroreaktorji so naprave z vsaj eno dimenzijo manjšo od 1 mm, v katerih potekajo reakcije. Predstavili bomo steklene mikroreaktorje s kanali v obliki vijug – meandrov višine in širine v območju nekaj sto mikrometrov. Z injekcijskimi črpalkami bomo v reaktorje vnašali snovi, ki jih bomo v mikrokanalih intenzivno pomešali in na ta način omogočili hiter potek reakcije. Predstavili bomo tudi kapljično mikrofluidiko, kjer bomo tvorili kapljice v dvofaznem sistemu olje/voda. Vse procese bomo spremljali s pomočjo mikroskop

Gorivne celice – superpretvorniki električne energije
Vodita: doc. dr. Tina Skalar, asist. dr. Miha Nosan
Raziskovalci si že precej časa prizadevajo pretvoriti naravno energijo v nam bolj uporabno električno, kar pomeni pretvorbo kemične energije iz fosilnih goriv in derivatov, kot so vod ik in alkoholi, v električno energijo. Hkrati velik pomen pripisujemo izkoristku take pretvorbe, v kateri bi čim bolj zmanjšali izgube. Gorivna celica deluje kot neke vrste baterija. Razlika med baterijo in gorivno celico je, da baterija, ko se reaktanti v njej porabijo, ne deluje več, nasprotno pa lahko gorivnim celicam nemoteno stalno dovajamo potrebne reaktante. Če je gorivo čisto, pri njihovem delovanju nastanejo le voda, CO₂ in toplota. Na delavnici bomo podrobneje spoznali delovanje gorivne celice ter njen doprinos k zeleni proizvodnji in rabi električne energije.

Modifikacije elektrokemijskih senzorjev
Vodita: asist. dr. Ema Gričar, asist. Maksimiljan Dekleva
Elektrokemijski senzorji so naprave, ki omogočajo, da se interakcija molekule določene spojine s površino elektrode pretvori v električni signal, ki ga beležimo. Z različnimi pristopi za modifikacije (spreminjanje) površine elektrod lahko vplivamo na to, na katero spojino se bo senzor odzval ter kako majhne količine lahko zaznamo. Obiskovalcem bo v začetku predstavljena zgradba najbolj ključne komponente senzorja – sitotiskane elektrode. V nadaljevanju bosta predstavljena dva načina za modifikacijo površine delovne elektrode, tj. nakapljanje (angleško: drop-casting) in elektrodepozicija. V predstavitvi si bomo pogledali tudi najpogostejši način za čiščenje površine delovne elektrode, ki vključuje tvorbo vodika, kar bomo prepoznali po izhajanju mehurčkov. Eksperiment bomo končali s predstavitvijo senzorja za merjenje glukoze v krvi, ki ga uporabljajo diabetiki.

foto: arhiv FKKT UL