Loading Dogodki

Dnevi elektrotehnike, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL, bodo potekali  od torka, 10. 5., do petka, 13. 5., med 9.00 in 13.00 in v nedeljo, 15. 5. 2022, med 10.00 in 18.00 (odmor od 11.30 do 13.00) v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci Fakultete za elektrotehniko UL bodo predstavili interaktivne eksperimente s področja najsodobnejših tehnologij. Na ta način boste pobližje spoznali različna področja elektrotehnike in multimedije ter preizkusili sodobno tehnologijo, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko.

Za skupine so obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Dneve elektrotehnike si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Prijava skupin in več informacij: 01 750 66 72, programi@tms.si.

Dnevi elektrotehnike 2022

  • FuzbAI

FuzbAI je avtomatizirana miza za namizni nogomet, kjer se na tekmi namiznega nogometa človeški tekmovalci pomerijo proti računalniku. Za delovanje so potrebni sklopi mehanizmov, ki premikajo ročke z igralci v dveh dimenzijah (pomik in zasuk), sistem za zaznavanje položajev ročk in žoge ter algoritmi za izvajanje strategij ter vodenje ročk. Za delovanje sistema je treba integrirati znanja z različnih področij, na sami napravi pa je možno preizkušati nove tehnologije (npr. vodenje in izbira strategije z nevronskimi mrežami). Avtomatizirana miza je uporabna tako za pedagoške kot promocijske namene.

  • Robotski pajek (Hexapod)

Sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, stabilnost in nosilnost, združeni v majhnem kompaktnem robotu. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom poteka preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda potrebno najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota.

  • Optično vlakno

Optično vlakno je temelj sodobne telekomunikacijske družbe. Omogoča prenos enormnih količin podatkov z energijsko zelo varčnim načinom – svetlobo. Optično vlakno je zgrajeno iz jedra, po katerem potuje svetloba, in plašča, ki omejuje svetlobo na jedro. Dodatno ga ščiti obloga, ki varuje vlakno pred poškodbami. Razširjanje svetlobe po vlaknu temelji na fizikalnih zakonitosti popolnega odboja, do katerega pride na meji med jedrom z večjim in plaščem z manjšim lomnim količnikom. Optična vlakna se uporabljajo v telekomunikacijah, kjer nadomeščajo bakrene vodnike. Bistvene prednosti se nanašajo na veliko prenosno zmogljivost, majhne izgube in odpornost na elektromagnetne motnje iz okolice. Na tabli s svetlovodnim poskusom lahko opazujemo in bolje razumemo fizikalne lastnosti v optičnem vlaknu. V vodnem akvariju lahko laserski žarek ujamemo v vodni curek. Z lučko mobilnega telefona pa lahko preko učnega vlakna skrivno komuniciramo s svojim sosedom.

  • Zvočna tarča (laserski prenos zvoka)

Optično povezavo je mogoče vzpostaviti tudi v praznem prostoru. Najstarejši zgled za takšno zvezo so dimni signali, ki hkrati odkrivajo slabosti takšnih komunikacij: majhna zmogljivost zveze, občutljivost na motnje in na pogoje razširjanja svetlobe v ozračju. Domet prostozračne optične zveze je zato precej boljši sredi jasne noči kot podnevi v megli. S pojavom ustreznih svetlečih diod in sprejemnih fotodiod so postale prostozračne optične zveze zelo zanimive predvsem za komunikacije na krajših razdaljah do nekaj deset metrov (daljinsko upravljanje, brezžične slušalke…). Vzpostavitev optične povezave v praznem prostoru lahko na zanimiv način opazujemo s pomočjo zvočne tarče. Preizkusite, kako lahko glasbo s svojega mobilnega telefona spravite v laserski žarek, ki ga pošljete na zvočno tarčo! Pazite le, da vam povezave ne uniči nesramna megla. (Kompatibilno z napravami Android in Apple)

  • Merjenje karakteristik sončnega panela s sledilnikom 

Namen eksperimenta se je spoznati z delovanjem sončnih celic in naprav za pretvorbo sončne energije v električno ter videti razlike med optimalno in drugačno pozicijo sončnega panela, ter primerjati razlike ne osenčenega in delno osenčenega panela. Za poskusu bomo uporabili sončni panel sestavljen iz 12 x 6 = 72 celic, nameščen na nosilcu, ki omogoča rotacijo modula okoli pokončne osi (os z), ter ročno nastavitev kota vpadanja sončnih žarkov. Za poskus potrebujemo še Luxmeter, drsni upor (Rn = 100 Ohm), Volt meter, Amper meter ter nekaj žic za vezavo potrebnih elementov.

  • Merjenje aktivnosti možganov

EEG naprava meri električne napetosti na različnih vnaprej dogovorjenih točkah na površini naše glave. Te napetosti nastajajo zaradi toka ionov v nevronih naših možganov. Izmerjene napetosti frekvenčno analiziramo. Po frekvencah možganske valove delimo na delta (pod 4Hz, značilni za globok spanec), theta (med 4 in 7 Hz, sanjarjenje), alfa (med 8 in 15 Hz, sproščeno budno stanje), beta (med 16 in 31 Hz, napeto premišljevanje) in gama valove (nad 32 Hz, zavestno budno stanje). Elektroencefalograf se v medicini uporablja za diagnozo epilepsije, motnje spanja, stopnjo kome. Čeprav ima v primerjavi z modernimi tehnikami, kot sta MRI ali CT, omejeno prostorsko ločljivost, pa precej hitrejši. V poskusu boste preskusili EEG povratno zanko, v kateri lahko s pomočjo svojih beta in theta možganskih valov kontrolirate lebdenje kroglice na zračnem curku.

  • Kostni vibrator

Zvok iz okolice, ki ga naši možgani razpoznajo, je sestavljen iz dveh delov – prvi del je zvok, ki pride v naša ušesa po zraku, drugi del pa je zvok, ki se do notranjih delov ušes prenaša po kosteh naše glave.
Zakaj je moj glas na posnetku čuden? Pravzaprav je na posnetku tvoj pravi glas. Glas, ki smo ga navajeni, je namreč že spremenjen. Ko govorimo, zvok govora do našega senzorja za zvok (polžka) ne prispe samo preko zraka, bobniča in srednjega ušesa, ampak se v obliki vibracij prenaša tudi po kosteh (npr. glave) neposredno do polžka. Kostno prevajanje zvoka Zvok iz okolice, ki ga naši možgani razpoznajo, je sestavljen iz dveh delov – prvi del je zvok, ki pride v naša ušesa po zraku, drugi del pa je zvok, ki se do notranjih delov ušes prenaša po kosteh naše glave. Na posnetku slišim torej le tisti del svojega glasu, ki prispe do snemalnika po zraku in ne drugega dela, ki ga slišim preko kosti.
Kostni vibrator je elektro-mehanska naprava, ki spreminja električne signale (zvok) v mehanska nihanja (vibracije). Če ga uporabimo kot zvočnik in ga pritisnemo na kosti naše glave, bomo slišali zvoke podobno kot s slušalkami.

  • Magnetni ping pong

Elektromagnetni ping pong je demonstracijski model, s katerim lahko nazorno prikažemo princip nastanka privlačnih in odbojnih elektromagnetnih sil, kar je npr. osnova za delovanje električnih strojev. Osrednji element modela je trajni magnet v obliki valjčka, ki se lahko po plastični cevi prosto premika. Okoli cevi so nameščena navitja (tuljave), s katerimi ustvarimo ustrezno elektromagnetno silo. Velikost in smer delovanja elektromagnetne sile je pogojena z velikostjo in smerjo električnega toka skozi navitja (navitje + električni tok = elektromagnet). Če želimo, da se valjček približuje elektromagnetu, mora skozenj teči tok v smeri, ki povzroča privlačno silo na valjček. Če pa želimo, da se valjček oddaljuje od elektromagneta, mora tok v elektromagnetu teči v nasprotno smer in s tem povzročati odbojno silo. Pri pospeševanju valjčka moramo torej poskrbeti, da v ustreznem trenutku (ko je valjček na sredini elektromagneta) spremenimo smer toka skozi navitje in s tem smer delovanja elektromagnetne sile.

  • Kompleksni senzorski sistem za avtonomna plovila

Fakulteta za Elektrotehniko UL že desetletje sodeluje s Fakulteto za računalništvo in informatiko pri razvoju algoritmov za vizualno detekcijo ovir na vodni gladini. Študenti obeh fakultet so najsodobnejše senzorje, ki se uporabljajo pri razvoju avtonomne povezali v delujoč sistem za zajem podatkov, ki ga je mogoče montirati na plovila.
Nastal je kompleksen senzorski sistem, ki je bil že preizkušen tako na cesti kot s krstno plovbo po Ljubljanici. Vsebuje praktično vse senzorje, ki jih najdemo v modernih prototipih samovozečih vozil: navadne in stereo kamere, LIDAR, RADAR, polarizacijsko kamero ter celo toplotno kamero, inercialni senzor ter natančen GPS.

  • Študentska formula

Ekipa študentov Univerze v Ljubljani vsako leto izdela povsem nov dirkalnik ter tekmuje na mednarodnih tekmovanjih formule študent. Sezona traja približno 10 mesecev in obsega več faz izdelave; začne se z konstrukcijo dirkalnika, konča pa z dirkami. Ker je znanje in posvečen čas študentov ključen za nadaljnji razvoj projekta, jim je pomembno, da si priskrbijo kader za nadaljnje sezone. V ta namen organizirajo tudi predstavitev, katere namen je predstaviti faze izdelave dirkalnika in navdušiti študente za projekt Formula študent.
Superior Engineering je ekipa mladih, aktivnih, nadobudnih in ambicioznih študentov, ki si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov z različnih fakultet (s področja elektrotehnike, strojništva, ekonomije …), vsem pa jim je skupen en cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo po vzoru Formula 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja Formula Student poplača ves vložen trud.

V galeriji si oglejte nekaj utrinkov z Dni elektrotehnike 2019.

Dnevi elektrotehnike 2020 so bili odpovedani zaradi ukrepov širjenja epidemije, Dnevi elektrotehnike 2021 pa so potekali na spletu in v živo.

 

 

Deli to zgodbo!