Loading Dogodki

Dnevi elektrotehnike, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL bodo potekali od torka, 16. 5., do petka, 19. 5., med 9.00 in 13.00 in v nedeljo, 21. 5. 2023, od 10.00-13.00 in od 14.-18.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci Fakultete za elektrotehniko UL bodo predstavili interaktivne eksperimente s področja najsodobnejših tehnologij. Na ta način boste lahko pobližje spoznali različna področja elektrotehnike in multimedije ter preizkusili sodobno tehnologijo, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko.

Za skupine so obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Dneve elektrotehnike si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Prijava skupin in več informacij: 01 750 66 72, programi@tms.si.

VSAK DAN BODO NA OGLED VSI EKSPERIMENTI, ki so opisani spodaj:

Kostno prevajanje zvoka

Zvok iz okolice, ki ga naši možgani razpoznajo, je sestavljen iz dveh delov – prvi del je zvok, ki pride v naša ušesa po zraku, drugi del pa je zvok, ki se do notranjih delov ušes prenaša po kosteh naše glave.  Zakaj je moj glas na posnetku čuden? Lasten glas, ki smo ga navajeni, se prenaša do senzorja za zvok (polžek v notranjem ušesu) preko kosti in po zraku. Na posnetku je prisoten le zvok, ki se prenaša po zraku.

Kostni vibratorni pretvornik: Kostni vibratorni pretvornik je elektro-mehanska naprava, ki spreminja električne signale v mehanska nihanja (vibracije). Če ga uporabimo kot zvočnik in ga pritisnemo na kosti naše glave, bomo slišali zvok zaradi vibracij, ki se bodo preko kosti prevajale do polžka v notranjem ušesu. Sestavljen je iz permanentnega magneta in dveh tuljav (na straneh), kotvica na zgornji strani (kjer se ga prtisne na kost) je prožno nameščena nad magnetom z manjšo zračno režo. Pod vplivom toka skozi tuljavo se spreminja magnetno polje v reži in s tem sila na kotvico kar povzroci njen premik. Če postimo vibratorni pretvornik v zraku, slišimo zelo šibak zvok (ni akusticne prilagoditve), ker zvok potuje po zraku do nasega usesa in polzka. Ko prislonimo kostni pretvornik na mastoid (kost za ušesom) ali na čelo, se vibracije prenašajo po kosteh neposredno do polžka. Lahko ga priključimo neposredno na telefon, brez ojačevalnika, vendar bo amplituda vibracij nižja.

Magnetni ping pong

Magnetni ping pongElektromagnetni ping pong je demonstracijski model, s katerim lahko nazorno prikažemo princip nastanka privlačnih in odbojnih elektromagnetnih sil, kar je npr. osnova za delovanje električnih strojev. Osrednji element modela je trajni magnet v obliki valjčka, ki se lahko po plastični cevi prosto premika. Okoli cevi so nameščena navitja (tuljave), s katerimi ustvarimo ustrezno elektromagnetno silo. Velikost in smer delovanja elektromagnetne sile je pogojena z velikostjo in smerjo električnega toka skozi navitja (navitje + električni tok = elektromagnet). Če želimo, da se valjček približuje elektromagnetu, mora skozenj teči tok v smeri, ki povzroča privlačno silo na valjček. Če pa želimo, da se valjček oddaljuje od elektromagneta, mora tok v elektromagnetu teči v nasprotno smer in s tem povzročati odbojno silo. Pri pospeševanju valjčka moramo torej poskrbeti, da v ustreznem trenutku (ko je valjček na sredini elektromagneta) spremenimo smer toka skozi navitje in s tem smer delovanja elektromagnetne sile.

Robotski pajek
V praksi so majhni mobilni roboti zelo uporabni pri raziskovanju težko dostopnih krajev in mest, ki za
človeka niso primerni. Uporabljajo se lahko pri iskanju ponesrečencev pri naravnih nesrečah ali pri
pregledih in popravilih večjih naprav, motorjev, itd., saj se lahko gibajo po zelo razgibanem terenu,
hkrati pa so lahko dovolj kompaktni, da zlezejo tudi skozi zelo majhne odprtine.

Robotski pajek je kompleksen mobilen sistem, ki zahteva znanja z več področij elektrotehnike, kot so
na primer elektronika, napajalni sistemi, zaščita pred preobremenitvijo, senzorji in aktuatorji ter
komunikacijski protokoli, zelo pomemben del pa je tudi učinkovit program, saj je potrebno usklajeno
nadzirati 18 motorjev in še množico drugih podsistemov.

Učni robot je med drugim namenjen uporabi na laboratorijskih vajah pri več predmetih na Fakulteti za
elektrotehniko. Študentje se lahko tako na praktičnem primeru spoznajo z izzivi, ki so običajni pri
izdelavi mikrokrmilniških sistemov.

Študentska formula

Studenstka formulaEkipa študentov Univerze v Ljubljani vsako leto izdela povsem nov dirkalnik ter tekmuje na mednarodnih tekmovanjih formule študent. Sezona traja približno 10 mesecev in obsega več faz izdelave; začne se z konstrukcijo dirkalnika, konča pa z dirkami. Ker je znanje in posvečen čas študentov ključen za nadaljnji razvoj projekta, jim je pomembno, da si priskrbijo kader za nadaljne sezone. V ta namen organizirajo tudi predstavitev, katere namen je predstaviti faze izdelave dirkalnika in navdušiti študente za projekt Formula študent.

Superior Engineering je ekipa mladih, aktivnih, nadebudnih in ambicioznih študentov, ki si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov z različnih fakultet (s področja elektrotehnike, strojništva, ekonomije …), vsem pa jim je skupen en cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo po vzoru Formula 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja Formula Student poplača ves vložen trud.«

Usmerjeni zvočnik

Zvok z visoko frekvenco je pri isti velikosti zvočnika bolj usmerjen kot zvok z nizko frekvenco. Zvočnik Acuspade za usmerjeni zvok je sestavljen iz množice majhnih ultrazvočnih oddajnikov in oddaja zvok frekvence 40 kHz. Zvok s tako visoko frekvenco je zelo usmerjen, vendar je izven slišnega območja človeka. Pri širjenju zvoka skozi zrak se na vsakem delu poti del energije zvoka izgubi – pretvori se v toploto. S tem se zrak segreje in razširi. Če spreminjamo jakost ultrazvoka, se bo spreminjala tudi velikost izgub v zraku in s tem gretje zraka. Zaradi gretja in ohlajanja se zrak na poti ultrazvoka rahlo širi in krči. Če velikost ultrazvoka spreminjamo z običajnim avdio signalom, se zrak v snopu ultrazvoka širi in krči skladno z avdio signalom, kar zaznamo kot običajen zvok.«

Električna kolesa

Prikaz električnega kolesa lahko služi kot odličen primer elektrotehnike, saj z njihovo pomočjo lahko prikažemo osnovna načela električnih vezij, elektromagnetizma in pretvorbi energije. S pomočjo električnih koles lahko na primer pokažemo, kako se električna energija shranjuje v baterijah ter uporablja za napajanje motorja, ki poganja kolo. Te je kdaj zanimalo, kako se električna energija pretvori v gibanje?

Žarek ujet v vodnem curku

Zarek ujet v vodnem curkuVas navdušuje ideja, da svetloba potuje po majhnem steklenem ali plastičnem vodniku na dolge razdalje, s tem pa dosega izjemno zanesljivo komunikacijo? Kako je to sploh mogoče? Odgovor se skriva v popolnem odboju.

Leta 1621 je nizozemski matematik Willebrord Snellius odkril zakonitost popolnega odboja, ki ga danes imenujemo Snellov lomni zakon. Gre za pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšo in optično redkejšo snovjo v celoti odbije, če je le vpadni kot večji od mejnega. V optičnem vlaknu jedro s svojo oblogo ustvarja ustrezne pogoje za popolni odboj svetlobe in s tem navidezno ujetje žarka v drobno stekleno strukturo. Pojav lahko z malo iznajdljivosti prikažemo tudi z vodnim curkom, kjer laserski žarek potuje po celotni ukrivljeni poti vse do zbiralnega bazena. Vsak vodni curek iz vrtne cevi žal ne bo primeren, saj njegova povsem neravna površina slej kot prej povzroči vpadni kot manjši od mejnega in žarek iz curka uide. Kako umetno ustvariti gladek curek (za katerega se zdi, da je zamrznil v prostoru), vanj pa ujeti laserski žarek, je svojevrsten tehnični izziv, ki ga prikazuje delujoč eksperiment.«

Nevidni zaslon

Nevidni zaslonIzum LCD zaslonov sega precej dlje v zgodovino kot si to morda predstavljamo. Že leta 1888 je Friedrich Reintizer odkril kristalno naravo tekočega holesterola pridobljenega iz korenja, 1911 pa je bil izveden prvi poskus s tekočimi kristali ujetimi med dvema steklenima ploščicama. 1927 je bila nato ugotovljena povezava med električnim poljem in orientacijo kristalov, ki se je tržila kot elektronsko krmiljeno svetlobno stikalo, osnovo za sodobne LCD zaslone. Danes si življenja brez LCD zaslonov ni mogoče predstavljati. Eksperiment prikazuje delovanje LCD zaslona z odstranjenim polarizatorjem in omogoča ogled skrivnega sporočila s posebnimi polarizacijskimi očali.«

Deli to zgodbo!