Dnevi gradnje in okolja, ki jih letos drugič organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, bodo potekali od torka, 19. 3. 2023, do nedelje, 24. marca 2023 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.

Prikazi so med tednom namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev med 9. in 13. uro, v nedeljo pa širši javnosti.

Obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.

Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Za šolske in srednješolske skupine med tednom bodo potekali sledeči prikazi študijskih programov geodezije, vodarstva in gradbeništva:

(arhiv FGG UL)

Opisi prikazov

GEODEZIJA                                                                                                                                                                                                                                                                              Prostorski razvoj mesta
Cilj prikaza je osvetliti pomen in vlogo prostorskega načrtovanja pri prostorskem razvoju naselij. Udeleženci so razdeljeni v skupine, vsaka pa prejme poenostavljen zemljevid naselja. Na tem zemljevidu manjkajo določena območja, ki jih morajo udeleženci nadomestiti s ploščicami.Razpolagajo s širokim naborom različnih možnosti, kot so zdravstveni dom, stanovanjska soseska, poslovna cona, … Za pomoč pri usmerjanju so udeležencem na voljo tudi opredeljene težave v naselju, ki jih voditelj delavnice postopoma predstavi udeležencem.

Kako gledamo na Zemljo iz vesolja
Na prikazu opišemo opazovanje Zemlje s satelitskimi posnetki. Pogledamo, kje so sateliti, koliko jih je, kako jih spravimo v tirnico okrog Zemlje ter kaj in kako z njimi opazujemo. Ogledamo si satelitske posnetke in praktične primere uporabe, od kmetijstva in gozdarstva do opazovanja urbanizacije in spremljanja naravnih nesreč.

3D modeli in obogatena resničnost
Predstavimo letalnik, pravila in načine letenja. Prikažemo postopek modeliranja posnetkov z letalnika ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk).Z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality) nadgradimo sliko ali 3D-model z dodatno digitalno vsebino. AR se lahko nazorno prikaže tudi na posebnem peskovniku, ki sproti zaznava spremembe oblikovanja površja z mivko, glede na to v peskovnik projecira barvno višinsko lestvico in plastnice. Peskovnik omogoča tudi simulacijo dežja.

Geodezija in geodetska izmera
Na kratko predstavimo geodezijo, kakšna je oblika Zemlje, kaj je delo geodeta in osnovne tehnologije zajema prostorskih podatkov. Obiskovalci bodo izvedeli, kakšni so izdelki geodeta (geodetski načrti, karte, 3D modeli) ter pri katerih nalogah mora vedno sodelovati tudi geodet: gradnja objektov, upravljanje zemljišč, kataster, prostorsko planiranje.
Sledi demonstracija najsodobnejših metod za merjenje prostorskih podatkov.

GRADBENIŠTVO
Gradnja mostov
Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru tega prikaza.
Leonardo da Vinci je bil briljantni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Ena od njegovih genialnih stvaritev je tudi samonosni most, ki ga sestavimo iz preprostih elementov: deščic in palčk. Udeleženci bodo na interkativnem prikazu tudi sami sestavili slavni da Vincijev most.

Obnašanje konstrukcij
Udeleženci z modeli sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah, ter kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.

Potresna miza
Pogledali si bomo, kakšne so bile med preteklimi potresi posledice nepravilne gradnje, in pojave, ki so povzročili materialno škodo in človeške žrtve. Podrobneje bomo obravnavali pojava mehke etaže in tlorisne nepravilnosti, ki sta zelo pogosta tudi v slovenski gradbeni praksi. Oba pojava bomo simulirali na potresni mizi s pomanjšanimi kovinskimi modeli, ki se uporabljajo za opazovanje odziva konstrukcij na potres. Udeleženci bodo lahko aktivno sodelovali s predlogi za utrditev modela konstrukcije, ki ga bomo že v času predstavitve preuredili in preizkusili na potresni mizi. Tako bodo lahko na zelo plastičen način spoznali vpliv različnih protipotresnih ukrepov.

VODARSTVO                                                                                                                                                                                                                                                                                 Model podzemnega toka
Model podzemnega toka prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki.

Model premeščanja rečnih sedimentov
Umetni rečni kanal prikazuje tok reke v strugi. S spreminjanjem naklona rečne struge lahko ponazorimo vodotoke v različnih okoljih, od alpskega do nižinskega sveta, kar vpliva predvsem na premeščanje sedimentov v strugi reke ter nastanek značilnih oblik dna. Prikazati je mogoče tudi pojav spodkopavanja mostnih opornikov, do katerega pride pri nevarno visokih pretokih rek.

Vodni krog, potovanje vodne kapljice
Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje, …).

Aqualibrium
Cilj modela Aqualibrium je s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Z uporabo različnih cevi in spojk je potrebno zgraditi cevovodno omrežje. Rezervoar vode mora biti priključen na točko 1, na omrežju lahko manjka največ 8 povezav, slepi cevovodi niso dovoljeni (vsaka cev mora biti povezana z drugo cevjo ali zbiralnikom). V idealnih razmerah mora sestavljeno omrežje zagotoviti iztok 3 l vode iz rezervoarja in se enakomerno porazdeliti med tri zbiralnike vode (v vsakem po 1 l vode). Uspešnost te naloge ugotavljamo preko izračuna kazenskih točk, ki predstavljajo razliko med dejansko količino vode in zahtevano količino v vsakem zbiralniku posebej.