2024-12-14T00:00:00+02:00
Loading Dogodki

Dnevi gradnje in okolja, ki jih letos prvič organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, bodo potekali od torka, 21. 3. 2023, do nedelje, 26. marca 2023 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.

Prikazi so namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev.

Obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.

Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Razpored  predstavitev po dnevih:


TOREK

21.03.2023

 

 

za najavljene skupine

(9.00 ̶ 13.00) 

 

naslov delavnice izvajalec
geodezija Kako gledamo na Zemljo iz vesolja Ana Potočnik Buhvald & Matej Račič
gradbeništvo Gradnja mostov Robin Kleindienst
vodarstvo Model premeščanja rečnih sedimentov

SREDA

22.03.2023

 

 

 

za najavljene skupine

(9.00 ̶ 13.00)

 

naslov delavnice izvajalec
geodezija 3D modeli in obogatena resničnost Klemen Kozmus Trajkovski
gradbeništvo Gradnja mostov Robin Kleindienst
vodarstvo Model podzemne vode
ČETRTEK (9.00 ̶ 13.00)   naslov delavnice izvajalec
23.03.2023 geodezija Zasnova manjše soseske Jana Breznik & Gašper Mrak
  gradbeništvo Gradnja mostov Robin Kleindienst
vodarstvo Aqualibrium
PETEK

24.03.2023

 

 

 

za najavljene skupine

(9.00 ̶ 13.00) 

 

naslov delavnice izvajalec
geodezija Kaj nam razkrivajo prostorski podatki Tanja Grabrijan
  gradbeništvo Obnašanje konstrukcij Goran Turk
vodarstvo Igrica vodni krog
NEDELJA  

za širšo javnost (11.00 ̶ 18.00)

 

naslov delavnice izvajalec
26.03.2023 geodezija Kaj nam razkrivajo prostorski podatki Tanja Grabrijan
3D modeli in obogatena resničnost Klemen Kozmus Trajkovski
gradbeništvo Obnašanje konstrukcij Goran Turk
vodarstvo Kombinacija več delavnic

Vsebine delavnic:

  • Kaj nam razkrivajo prostorski podatki

Na delavnici na kratko opišemo/predstavimo prostorske podatke, ki so uporabljeni v nadaljevanju (ortofoto, DMR – digitalni model reliefa, obrisi stavb iz katastra stavb). V drugem delu je s pomočjo GIS orodja predstavljena izdelava 3D prikaza vzorčnega območja s stavbami in simulirano poplavno koto.

kaj nam razkrivajo prostorski podatki 1
  • Kako gledamo na Zemljo iz vesolja

Na delavnici opišemo opazovanje Zemlje s satelitskimi posnetki. Pogledamo, kje so sateliti, koliko jih je, kako jih spravimo v tirnico okrog Zemlje ter kaj in kako z njimi opazujemo. Ogledamo si satelitske posnetke in praktične primere uporabe, od kmetijstva in gozdarstva do opazovanja urbanizacije in spremljanja naravnih nesreč.

kako gledamo na zemljo iz vesolja 1
  • Zasnova manjše soseske

Namen naloge je organizirati manjšo, zaključeno sosesko enodružinskih hiš. Objekte je potrebno umestiti na parcelo in jim urediti primerno dostopnost do javne poti. V nalogi se udeleženci spoznajo z osnovno organizacijo prostora, s pomenom orientacije objektov glede na strani neba, z odnosom javni prostor – zasebni prostor, hierarhijo cest (glavne ceste – stranske ceste …). Udeleženci bodo razdeljeni v manjše skupine. Zadnjih pet minut bomo namenili predstavitvi rešitev.

zasnova manjse soseske
  • 3D modeli in obogatena resničnost

Na delavnici predstavimo letalnik, pravila in načine letenja. Prikažemo postopek modeliranja posnetkov z letalnika ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk).

Z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality) nadgradimo sliko ali 3D-model z dodatno digitalno vsebino. AR se lahko nazorno prikaže tudi na posebnem peskovniku, ki sproti zaznava spremembe oblikovanja površja z mivko, glede na to v peskovnik projecira barvno višinsko lestvico in plastnice. Peskovnik omogoča tudi simulacijo dežja.

3D modeli in obogatena resnicnost 1
  • Gradnja mostov

Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru te delavnice. Najbolj preprost most(iček) je lahko lesena deska, položena na dva bregova potoka. Kaj lahko naredimo, če ena deska ne zagotavlja varnega in udobnega prehoda preko potoka? Kako lahko iz več enakih nosilnih elementov sestavimo konstrukcijo, ki varno premošča oviro?

Na delavnici bomo sestavljali in preskušali modele mostičkov.

gradnja mostov 1
  • Obnašanje konstrukcij

Udeleženci z modeli sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah, ter kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.

obnasanje konstrukcij
  • Model podzemnega toka vode

Model podzemnega toka prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki.

model podzemnega toka
  • Model premeščanja rečnih sedimentov

Umetni rečni kanal prikazuje tok reke v strugi. S spreminjanjem naklona rečne struge lahko ponazorimo vodotoke v različnih okoljih, od alpskega do nižinskega sveta, kar vpliva predvsem na premeščanje sedimentov v strugi reke ter nastanek značilnih oblik dna. Prikazati je mogoče tudi pojav spodkopavanja mostnih opornikov, do katerega pride pri nevarno visokih pretokih rek.

model premescanja recnih sedimentov
  • Vodni krog – Potovanje vodne kapljice

Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje, …).

vodni krog potovanje vodne kapljice 2
  • Aqualibrium

Cilj modela Aqualibrium je s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Z uporabo različnih cevi in spojk je potrebno zgraditi cevovodno omrežje. Rezervoar vode mora biti priključen na točko 1, na omrežju lahko manjka največ 8 povezav, slepi cevovodi niso dovoljeni (vsaka cev mora biti povezana z drugo cevjo ali zbiralnikom). V idealnih razmerah mora sestavljeno omrežje zagotoviti iztok 3 l vode iz rezervoarja in se enakomerno porazdeliti med tri zbiralnike vode (v vsakem po 1 l vode). Uspešnost te naloge ugotavljamo preko izračuna kazenskih točk, ki predstavljajo razliko med dejansko količino vode in zahtevano količino v vsakem zbiralniku posebej.

aqualibrium

Deli to zgodbo!