Dnevi gradnje in okolja
21.03.2023 @ 09:00 - 13:00
Dnevi gradnje in okolja, ki jih letos prvič organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, bodo potekali od torka, 21. 3. 2023, do nedelje, 26. marca 2023 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.
Prikazi so namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev.
Obvezne predhodne prijave preko telefona 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.
Skupine si lahko ogledate prireditev ob predhodni prijavi izven napovedanega urnika.
Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
Razpored predstavitev po dnevih:
TOREK
21.03.2023
|
za najavljene skupine (9.00 ̶ 13.00)
|
naslov delavnice | izvajalec |
geodezija | Kako gledamo na Zemljo iz vesolja | Ana Potočnik Buhvald & Matej Račič | |
gradbeništvo | Gradnja mostov | Robin Kleindienst | |
vodarstvo | Model premeščanja rečnih sedimentov |
SREDA 22.03.2023
|
za najavljene skupine (9.00 ̶ 13.00)
|
naslov delavnice | izvajalec |
geodezija | 3D modeli in obogatena resničnost | Klemen Kozmus Trajkovski | |
gradbeništvo | Gradnja mostov | Robin Kleindienst | |
vodarstvo | Model podzemne vode |
ČETRTEK | (9.00 ̶ 13.00) | naslov delavnice | izvajalec |
23.03.2023 | geodezija | Zasnova manjše soseske | Jana Breznik & Gašper Mrak |
gradbeništvo | Gradnja mostov | Robin Kleindienst | |
vodarstvo | Aqualibrium |
PETEK
24.03.2023 |
za najavljene skupine (9.00 ̶ 13.00)
|
naslov delavnice | izvajalec |
geodezija | Kaj nam razkrivajo prostorski podatki | Tanja Grabrijan | |
gradbeništvo | Obnašanje konstrukcij | Goran Turk | |
vodarstvo | Igrica vodni krog |
NEDELJA |
za širšo javnost (11.00 ̶ 18.00)
|
naslov delavnice | izvajalec |
26.03.2023 | geodezija | Kaj nam razkrivajo prostorski podatki | Tanja Grabrijan |
3D modeli in obogatena resničnost | Klemen Kozmus Trajkovski | ||
gradbeništvo | Obnašanje konstrukcij | Goran Turk | |
vodarstvo | Kombinacija več delavnic |
Vsebine delavnic:
- Kaj nam razkrivajo prostorski podatki
Na delavnici na kratko opišemo/predstavimo prostorske podatke, ki so uporabljeni v nadaljevanju (ortofoto, DMR – digitalni model reliefa, obrisi stavb iz katastra stavb). V drugem delu je s pomočjo GIS orodja predstavljena izdelava 3D prikaza vzorčnega območja s stavbami in simulirano poplavno koto.
- Kako gledamo na Zemljo iz vesolja
Na delavnici opišemo opazovanje Zemlje s satelitskimi posnetki. Pogledamo, kje so sateliti, koliko jih je, kako jih spravimo v tirnico okrog Zemlje ter kaj in kako z njimi opazujemo. Ogledamo si satelitske posnetke in praktične primere uporabe, od kmetijstva in gozdarstva do opazovanja urbanizacije in spremljanja naravnih nesreč.
- Zasnova manjše soseske
Namen naloge je organizirati manjšo, zaključeno sosesko enodružinskih hiš. Objekte je potrebno umestiti na parcelo in jim urediti primerno dostopnost do javne poti. V nalogi se udeleženci spoznajo z osnovno organizacijo prostora, s pomenom orientacije objektov glede na strani neba, z odnosom javni prostor – zasebni prostor, hierarhijo cest (glavne ceste – stranske ceste …). Udeleženci bodo razdeljeni v manjše skupine. Zadnjih pet minut bomo namenili predstavitvi rešitev.
- 3D modeli in obogatena resničnost
Na delavnici predstavimo letalnik, pravila in načine letenja. Prikažemo postopek modeliranja posnetkov z letalnika ter izdelke v digitalni in fizični obliki (3D-tisk).
Z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality) nadgradimo sliko ali 3D-model z dodatno digitalno vsebino. AR se lahko nazorno prikaže tudi na posebnem peskovniku, ki sproti zaznava spremembe oblikovanja površja z mivko, glede na to v peskovnik projecira barvno višinsko lestvico in plastnice. Peskovnik omogoča tudi simulacijo dežja.
- Gradnja mostov
Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru te delavnice. Najbolj preprost most(iček) je lahko lesena deska, položena na dva bregova potoka. Kaj lahko naredimo, če ena deska ne zagotavlja varnega in udobnega prehoda preko potoka? Kako lahko iz več enakih nosilnih elementov sestavimo konstrukcijo, ki varno premošča oviro?
Na delavnici bomo sestavljali in preskušali modele mostičkov.
- Obnašanje konstrukcij
Udeleženci z modeli sestavljajo različne konstrukcije in pri tem opazujejo njihovo obnašanje. Na ta način spoznavajo in razumejo različne sile, ki delujejo v konstrukcijah, ter kako se le-te prenašajo po konstrukcijskih elementih.
- Model podzemnega toka vode
Model podzemnega toka prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki.
- Model premeščanja rečnih sedimentov
Umetni rečni kanal prikazuje tok reke v strugi. S spreminjanjem naklona rečne struge lahko ponazorimo vodotoke v različnih okoljih, od alpskega do nižinskega sveta, kar vpliva predvsem na premeščanje sedimentov v strugi reke ter nastanek značilnih oblik dna. Prikazati je mogoče tudi pojav spodkopavanja mostnih opornikov, do katerega pride pri nevarno visokih pretokih rek.
- Vodni krog – Potovanje vodne kapljice
Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje, …).
- Aqualibrium
Cilj modela Aqualibrium je s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Z uporabo različnih cevi in spojk je potrebno zgraditi cevovodno omrežje. Rezervoar vode mora biti priključen na točko 1, na omrežju lahko manjka največ 8 povezav, slepi cevovodi niso dovoljeni (vsaka cev mora biti povezana z drugo cevjo ali zbiralnikom). V idealnih razmerah mora sestavljeno omrežje zagotoviti iztok 3 l vode iz rezervoarja in se enakomerno porazdeliti med tri zbiralnike vode (v vsakem po 1 l vode). Uspešnost te naloge ugotavljamo preko izračuna kazenskih točk, ki predstavljajo razliko med dejansko količino vode in zahtevano količino v vsakem zbiralniku posebej.