2024-11-02T00:00:00+02:00
Loading Dogodki

Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, bodo potekali  od torka, 18. 4., do petka, 21. 4. 2023, med 9.00 in 13.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo predstavili različne interaktivne poskuse.

Namenjeni so skupinam 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem.

Obvezne predhodne prijave na telefon: 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.

(Izven napovedanega urnika si skupine lahko ogledajo prireditev ob predhodni prijavi.)

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Razpored polurnih predstavitev po dnevih:

TOREK, 18.4.2023 SREDA, 19.4.2023 ČETRTEK, 20.4.2023 PETEK,

21.4.2023

Grafen – super material Poskusi s plini Kemija in preteklost Skrite pasti kemikalij
Eksperimenti na temo vode Priprava tkanin ter barvil Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snovi Sadni kaviar
Poskusi s plini

Opisi poskusov:

  • Sadni kaviarsadni kaviar
    Vodji: asist. Marija Kisilak, asist. Ana Obaha, asist. Katarina Petra van Midden
    Natrijev alginat je polimer, ki se običajno pridobiva iz rjavih morskih alg in drugih alg. Ko raztopino natrijevega alginata zmešamo z raztopino kalcijevega klorida, kalcijevi ioni nadomestijo natrijeve ione, ki so vezani na alginatni polimer. Kalcijev ion se lahko nato pritrdi na dve različni polimerni verigi in ju navzkrižno poveže. To opazimo kot tvorjenje majhnih kroglic. Alginat lahko obarvamo z različnimi barvili za živila ali pa ga namesto z vodo pripravimo z zgoščenimi sadnimi sokovi. Tako dobimo “sadni kaviar”, kroglice različnih barv, ki ga učenci lahko tudi poskusijo, saj so vse komponente iz jedilnih snovi in nestrupene. Prav tako lahko učenci pripravljen “kaviar” odnesejo domov.
  • Priprava tkanin ter barvil
    Priprava tkanin ter barvil

    Vodja: asist. dr. Nejc Petek
    Barvila so pomembne snovi, ki nam olepšujejo življenje na vsakem koraku. Večina barvil spada med organske spojine. Organska barvila so postala nepogrešljiva predvsem v prehrambeni in tekstilni industriji. Mednje spada tudi barvilo indigo. Pridobiva se iz rastline Indigofera tinctoria, tako kot mnoge druge naravne spojine pa ga lahko pripravimo tudi s sintezo. Azo barvila so v nasprotju z indigom umetna barvila in jih ne najdemo v naravi. Poznamo veliko število azo barvil različnih barv ter uporabnih vrednosti. V okviru delavnice bomo skupaj pripravili več barvil ter z njimi pobarvali tkanine, kot so volna, bombaž in najlon, ki ga bomo sintetizirali sami.

  • Trije poskusi iz zabavne organske kemije
    Vodja: doc. dr. Martin Gazvoda
    Organska kemija proučuje strukturo, lastnosti in reakcije organskih spojin. Organske molekule so na osnovi ogljika in ponavadi vsebujejo še ostale elemente, kot so vodik, kisik, dušik, žveplo in fosfor. Večino naravnih snovi v naravi in ljudeh uvrščamo pod okrilje organske kemije. Nekatere organske snovi, ki niso naravnega izvora, lahko pripravimo s sintezo. S produkti sintezne organske kemije, kot so to npr. zdravila, dišave, OLED televizijski zasloni, se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Prikazani bodo trije poskusi: (1) Sinteza paracetamola (protibolečinsko zdravilo); (2) Po čem dišijo banane? (sinteza bananinega olja); (3) Čarobna raztopina? (optične lastnosti organskega barvila)
  • Grafen – super materialgrafen
    Vodja: izr. prof. dr. Boštjan Genorio
    Grafen je ena izmed kristalnih oblik ogljika. Njegove lastnosti ga uvrščajo med najmočnejši, najtanjši, skoraj prosojen, raztegljiv, upogljiv, izjemen električen in termičen prevodnik – super material. Od svojega odkritja leta 2004 grafen kaže svoj potencial na številnih področjih, kot so: energija, elektronika, medicina, okolje, gradbeništvo itd. V poskusu bomo na enostaven način pripravili grafen iz grafita ter preizkusili, kaj se zgodi z grafen oksidom pod močno svetlobo. Predstavitev bomo zaključili s pregledom naprednih raziskav na področju naprav za shranjevanje in pretvorbo energije, kot so akumulatorji in gorivne celice, ki jih izvajamo v našem laboratoriju.
  • Eksperimenti na temo vode
    Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
    Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo štirje poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode za preprečevanje poledice; (3) Zakaj led plava na vodi? (4) Segrevanje in ohlajanje vode, ko v njej raztapljamo soli.
  • Poskusi s plini

zrak in plini

 Vodji: doc. dr. Marta Počkaj, asist. Mišel Hozjan, Aleš Knez

Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim    je       na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

  • Kemija in preteklostkemija in preteklost

Vodje: prof. dr. Irena Kralj Cigić, dr. Hasan Ebeid, asist. Emma Paolin

Predstavili bomo povezavo kemije s preteklostjo. V prvem poskusu bomo predstavili črnila starodavnih pisav. Ta imajo zelo različno kemijsko sestavo, ki vpliva na barvo in obstojnost besedil. Predstavili bomo, iz katerih naravnih materialov so pridobivali ta črnila. Pokazali bomo nevidno pisavo, ki jo lahko z enostavnim postopkom spremenimo v vidno in tako lahko preberemo skrivna sporočila. Vsak obiskovalec bo lahko napisal skrivno sporočilo in ga po obdelavi pokazal drugim udeležencem. V drugem poskusu bomo predstavili starodavne vonje. Vonji preteklosti so v današnjem času pozabljeni predvsem zaradi življenja in dela v zelo čistih, zaprtih prostorih. Spoznali bomo nekaj značilnih vonjev preteklosti, kot je npr. vonj starih knjig. Na voljo bo nekaj posodic z značilnimi vonji preteklosti. Obiskovalci bodo najprej vonj čim bolj podrobno opisali                                            in nato poskušali ugotoviti, kaj ta vonj predstavlja.

  • Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snoviMikroreaktorji
    Vodji: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl, Borut ŠketaMiniaturizirani sistemi predstavljajo veliko prelomnico v industrijski proizvodnji snovi, pa tudi v analitiki, medicini in biotehnologiji ter pri varovanju okolja. Mikroreaktorji so naprave z vsaj eno dimenzijo manjšo od 1 mm, v katerih potekajo reakcije. Predstavili bomo steklene mikroreaktorje s kanali v obliki vijug – meandrov višine in širine v območju nekaj sto mikrometrov. Z injekcijskimi črpalkami bomo v reaktorje vnašali snovi, ki jih bomo v mikrokanalih intenzivno pomešali in na ta način omogočili hiter potek reakcije. Predstavili bomo tudi kapljično mikrofluidiko, kjer bomo tvorili kapljice v dvofaznem sistemu olje/voda. Vse procese bomo spremljali s pomočjo mikroskopa.
  • Skrite pasti kemikalij – varno delo z nevarnimi snovmi  Vodja: asist. dr. Marko Krivec
    Nevarne snovi

    Različne nevarne snovi uporabljamo v gospodinjstvih; so nepogrešljiv del številnih proizvodnih procesov, zato se jim s sodobnim načinom življenja skorajda ne moremo izogniti. V različnih agregatnih stanjih, s takšnimi ali drugačnimi videzom, barvami, vonji in okusi so lahko strupene, dražljive, vnetljive, jedke ali nevarne za okolje; imajo lahko eksplozivne, oksidativne, radioaktivne, rakotvorne ali mutagene lastnosti. Z enostavnimi eksperimenti bomo skušali obiskovalce spodbuditi k razmisleku o nevarnostnih določenih kemikalij, s katerimi se lahko srečajo v vsakdanjem ali poklicnem življenju.

Deli to zgodbo!