Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti:GRAFEN-SUPERMATERIAL,EKSPERIMENTI NA TEMO VODE,POSKUSI S PLINI
18.04.2023 @ 09:00 - 13:00
Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, bodo potekali od torka, 18. 4., do petka, 21. 4. 2023, med 9.00 in 13.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo predstavili različne interaktivne poskuse.
Namenjeni so skupinam 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem.
Obvezne predhodne prijave na telefon: 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.
(Izven napovedanega urnika si skupine lahko ogledajo prireditev ob predhodni prijavi.)
Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
- Grafen – super material
Vodja: izr. prof. dr. Boštjan Genorio
Grafen je ena izmed kristalnih oblik ogljika. Njegove lastnosti ga uvrščajo med najmočnejši, najtanjši, skoraj prosojen, raztegljiv, upogljiv, izjemen električen in termičen prevodnik – super material. Od svojega odkritja leta 2004 grafen kaže svoj potencial na številnih področjih, kot so: energija, elektronika, medicina, okolje, gradbeništvo itd. V poskusu bomo na enostaven način pripravili grafen iz grafita ter preizkusili, kaj se zgodi z grafen oksidom pod močno svetlobo. Predstavitev bomo zaključili s pregledom naprednih raziskav na področju naprav za shranjevanje in pretvorbo energije, kot so akumulatorji in gorivne celice, ki jih izvajamo v našem laboratoriju.
- Eksperimenti na temo vode
Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo štirje poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode za preprečevanje poledice; (3) Zakaj led plava na vodi? (4) Segrevanje in ohlajanje vode, ko v njej raztapljamo soli. - Poskusi s plini
Vodji: doc. dr. Marta Počkaj, asist. Mišel Hozjan, Aleš Knez
Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim je na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.