2024-07-24T00:00:00+02:00
Loading Dogodki

Strojništvo je veda, ki se ukvarja s temeljnimi in uporabnimi vidiki človeškega okolja. Inženirji strojništva pretvarjajo ideje v izdelke in z njimi soustvarjajo sodobno resničnost. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je ena izmed najboljših in najbolj tržno usmerjenih raziskovalno-visokošolskih ustanov v Sloveniji. Izobražuje inženirje, ki so kos najzahtevnejših izzivom prihodnosti, zato so zelo iskani in hitro dobijo zaposlitev.

S to prireditvijo želijo sodelavci Fakultete za strojništvo zainteresiranim posameznikom med vikendom približati možnosti in priložnosti za udejstvovanje pri ustvarjalnem in inovativnem premagovanju izzivov prihodnosti ter jim ponuditi vpogled v privlačen svet inženirskega ustvarjanja.

V okviru Dnevov strojništva bodo predstavljeni izjemni projekti, ki so nastali kot plod dela študentov ter raziskovalcev Fakultete za strojništvo UL. Spoznali boste številne zanimivosti o laserskem merjenju in samodejnem izdelovanju zahtevnih tridimenzionalnih oblik, mobilnih robotih, brezpilotnih letalih, avtomatski diagnostiki, programiranju hidravličnih komponent, simulaciji varjenja, laserskem označevanju in mnogih drugih tehnologijah.

Strojništvo je izziv, ki ponuja veliko možnosti za udejstvovanje in priložnosti za izdelavo kreativnih rešitev. Vabimo vas, da se na Dnevih strojništva v to tudi sami prepričate!

Dneve strojništva si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

Dnevi strojništva bodo potekali 1. 10. od 10. do 18. ure (med 13. in 14. uro imajo demonstratorji odmor).

Logotip Dnevi strojništva

Opisi demonstracij:

Virtualni simulator varjenja (novost v 2023)

Razvoj simulatorjev varjenja so pospešili pozitivni učinki igranja igric kirurgov pripravnikov. Raziskave so pokazale, da igranje računalniških igric (npr.: Marble Mania), ki zahtevajo natančno gibanje rok omogoča hitrejše učenje gibanja rok na simulatorju kirurških operacij in s tem boljšo pripravo na same operacije. Razvoj virtualnih simulatorjev varjenja se je začel v zadnjem desetletju v Kanadi, Združenih državah Amerike in Franciji. Potrebe po virtualnem varjenju so se pojavile zaradi zniževanja stroškov usposabljanja varilcev, pomanjkanja varilnega osebja ter učenja specialnih vrst varjenja novega osebja. Stroški porabe varjencev, dodajnega materiala, zaščitnih plinov in energije predstavljajo velik del stroškov usposabljanja varilcev. Če gre za usposabljanje varjenja dražjih materialov, kot so titan in nikljeve zlitine pa stroški izredno narastejo. Te stroške lahko z uporabo virtualnih simulatorjev varjenja zmanjšamo vsaj za približno 80%, ob tem da ni nevarnosti dimnih plinov ali opeklin zaradi vročih varjencev. V zadnjem času je na trgu še več simulatorjev, kot so npr.:  APOLO 21 3D virtual training equipment,   Lincoln Electric (VRTEX™ 360) in Fronius Varilni simulator, katerega naprava je tudi razstavljena.

Graviranje obeska na CNC stroju
Najprej bomo izdelali model obeska in si nanj s pomočjo programa izrisati želeno sliko, ki jo bomo kasneje vgravirali. S pomočjo CAM programa bomo nato izdelali načrt za izdelavo na stroju. Določili bomo vse parametre, ki jih bomo pri odrezavanju oz. graviranju potrebovali, orodje, hitrost in globino odrezavanja. Ko bodo vsi parametri določeni, bomo s načrt izdelave pretvorili v G-kodo -to je koda, ki stroju pove, katere operacije naj izvede in kako naj jih izvede. Ko imamo našo kodo pripravljeno, je čas da jo vnesemo v program, ki poganja naš frezalni stroj. Sledila bo priprava stroja. Najprej bomo v vpenjalno glavo pritrdili naš obdelovanec ter določili začetno pozicijo orodja.  Sledil bo uvoz G-kode v stroj in zagon motorja. Na računalniku bomo le še zagnali program in si ogledali, kako se bo pred nami prikazal naš končni izdelek.

Vlakenski laserji
Beseda LASER pomeni Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, v slovenščini to pomeni: Ojačenje svetlobe preko stimulirane emisije. Vlakenski laserji se od ostalih razlikujejo po tem, da svetlobo ojačujemo v optičnih vlaknih. Za ojačenje svetlobe potrebujemo aktivni medij. Pri vlakenskih laserjih je aktivni medij kar sredica optičnega vlakna v katero so dodani atomi redkih zemelj. Ojačenje svetlobe s stimulirano emisijo dosežemo tako, da v aktivni medij dovajamo energijo (aktivni medij črpamo). Dovedena energija se nato pretvori v lasersko svetlobo. Optično vlakno je kot žica za elektriko, le da po njem namesto elektrike vodimo svetlobo. Vlakenski laserji so zaradi svoje kompaktnosti in robustnosti zelo zanimivi za industrijske aplikacije. Prednosti vlakenskih laserjev so zelo dobra kvaliteta izhodnega žarka, enostavno vodenje svetlobe do željene točke, integracija v optično vlakno pomeni robustnost in kompaktnost vlakenskih laserjev in visok izkoristek in učinkovito hlajenje omogočata doseganje zelo velikih svetlobnih moči.

Pametna solarna rožica
Delavnica na poletni šoli strojništva. Pri izdelavi pametne solarne rožice se udeleženci naučijo uporabe programa Solidworks, spajkanja elektronskih komponent, uporabe in priprave na 3D tiskanje in izdelave komponent s 3D tiskalnikom, programiranja Arudionata. Solarna rožica ima možnost pomika levo in desno ter gor in dol. To omogočimo z dvema servo motorčkoma in s programiranjem Arduinota. Izdelke smo tudi preizkusili z različnimi viri (sonce, svetilka telefona, …).

Infrardeča termografija
Na primerih analiz hitrih procesov bo predstavljena uporaba hitrotekoče kamere v vidnem in v infrardečem spektru. Poudarek bo na spremljanju hitrih dogodkov pri delovanju strelnega orožja, kjer bodo predstavljena tudi zaščitna sredstva, med katere sodijo zaščitne čelade in neprebojni jopiči. Pri raziskovalnem delu na področju prenosa toplote in snovi uporabljamo hitrotekoče kamere v vidnem in infrardečem spektru za analizo procesov pri vrenju tekočin v mikrokanalih in na tankih grelnih folijah. Premeri mikrokanalov in debeline grelnih folij so krepko manjši od debeline človeškega lasu, kar botruje k zanimivim in mestoma presenetljivim procesom pri vrenju. Poleg naštetega bo prikazano delovanje različnih izvedenk Stirlingovega motorja, ki delujejo na sončno sevanje, vžigalnikov plamen ali na toplotni tok s človeške dlani. Dogajanje na Dnevih strojništva v Bistri bo vseskozi v živo spremljala infrardeča kamera.

Hranilnik toplote in Solarni panel
Pri ogrevalnih sistemih na biomaso in solarnih ogrevalnih sistemih imajo pomembno vlogo hranilniki ali zalogovniki toplote. Hranilnik toplote je potreben zaradi časovne neusklajenosti med razpoložljivim virom ogrevanja in rabo toplote za potrebe priprave tople sanitarne vode ali ogrevanja. V hranilnik toplote shranimo toploto, proizvedeno s sprejemniki sončne energije (SSE) ali s kotlom, v obliki povečane notranje energije za čas, ko jo potrebujemo. V primeru senzibilnih hranilnikov toplote imajo prednost hranilniki toplote s temperaturnim razslojevanjem, saj omogočajo učinkovitejše delovanje ogrevalnega sistema, t.j. v zgornjem delu hranilnika se sanitarna voda hitro segreje, nižja temperatura na dnu hranilnika pa omogoča, da čim več energije shranimo v hranilniku. Obiskovalcem bo s pomočjo infrardeče termografije na eksperimentu prikazan princip temperaturnega razslojevanja.

Študentski dvosedežnik
Avtomobil Student Roadster je dokaz, da se da povezati univerzitetno znanje in industrijske izkušnje. Je rezultat osemletnega dela študentov, diplomantov, podiplomskih študentov in mentorja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani ob podpori slovenskih podjetij. In je avto brez primere, ki se lahko pohvali s številnimi nagradami.
S projektom so študentje dokazali, da obvladujejo najnovejše tehnologije razvoja novih avtomobilov, kar so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je ta projekt izbrala v nabor petih projektov odličnosti.

Tribologija, mazanje in nanotehnologija
V praksi se vsi mehanski sistemi soočajo s problemi trenja in obrabe strojnih elementov. V laboratoriju TINT se ukvarjamo tudi z mazanjem, trenjem in obrabo ter z načrtovanjem površin za zagotavljanje nizkega trenja in obrabe pri različnih pogojih delovanja mehanskih sistemov. V zadnjem desetletju se je za izboljšanje protiobrabne obstojnosti strojnih elementov zelo razširila uporaba naprednih materialov, npr. trdih protiobrabnih prevlek z nizkim trenjem, lasersko obdelanih površin s prilagojeno topografijo, nanostrukturnih materialov, itd. Veliko najnovejših znanstvenih raziskav v industriji poteka tudi na področju mazanja z manjšimi količinami maziva, mazanja z okolju prijaznimi mazivi, mazanja z uporabo nanodelcev, itd. Zelo zanimivo je povsem novo področje, ki se tovrstnih problemom loteva na nano-nivoju, to je nanotribologija, ki probleme trenja in obrabe obravnava na nivoju molekularnih interakcij in na osnovi atomskih sil.

3D tiskanje
Pri teh tehnologijah dobimo končen izdelek tako, da dodajamo material plast za plastjo. Najprej računalniški (CAD) model izdelka razrežemo na tanke plasti, nato stroj zgradi prvo plast izdelka, na to plast drugo in tako naprej dokler ni zgrajen celoten izdelek. Največja prednost tehnologij dodajanja je v tem, da lahko z njimi naredimo izdelek poljubnih oblik. Prvotno so bile tehnologije dodajanja namenjene izdelavi prototipov, saj na začetku tehnologije niso omogočale izdelave izdelkov s kvalitetnimi mehanskimi lastnostmi. V zadnjem času pa so tehnologije dodajanja materiala po plasteh napredovale do te mere, da lahko z njimi izdelujemo končne izdelke iz polimernih materialov in pa tudi iz kovine. Uporablja se več različnih principov dodajanja materiala po plasteh.

Stewartova simulacijska ploščad
Prototip hidravlične Stewartove ploščadi je bil izdelan zaradi želje po delu v letalstvu. Podobni sistemi se danes uporabljajo v kinih, računalniški industriji, za simulacije vozil, kot simulatorji letenja (tudi šolanje pilotov) ipd. S pomočjo ploščadi lahko simuliramo šest prostostnih stopenj, pomike v vseh treh oseh (X, Y in Z) in pa zasuke okoli vseh treh osi, v aviaciji (ang. Roll, pitch in yaw). Stewartovo ploščad, poleg dveh ogrodij, sestavlja šest aktuatorjev, v našem primeru hidravličnih valjev, šest proporcionalnih hidravličnih ventilov, hidravlični agregat ter električni krmilni sistem. Krmiljenje ploščadi je zahtevno, saj se mora simultano simultano premikati vseh šest batnic hidravličnih valjev hkrati.

Deli to zgodbo!