Dnevi tekstilstva, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Katedro za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, bodo potekali od torka 7. 11. 2023 do četrtka 9. 11. 2023 v Bistri pri Vrhniki.

Dneve tekstilstva si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Namenjeni so učencem od 5. razreda dalje in dijakom. Prijave in več informacij: 01 750 66 72, programi@tms.si

 

Razpored predstavitev po dnevih:

Na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo izvajajo pedagoško in raziskovalno delo na različnih področjih tekstilstva, ki vključuje konvencionalne in nove tekstilne materiale, napredne mehanske in kemijske tekstilne postopke, načrtovanje in vodenje proizvodnje, projektiranje in konstrukcijo tekstilij in oblačil, nego tekstilij, tekstilne preiskave in kakovost ter ekologijo v tekstilstvu. Zaposleni na katedri so vključeni v pedagoški proces na 1., 2. in 3. stopnji bolonjskih študijskih programov s področja tekstilstva, oblikovanja tekstilij in oblačil ter grafike, ki jih izvajo na Oddelku za tekstilstvo.

 

OPISI:

• Biomimetične tekstilije

Lotos (Sacred lotus, Nelumbo nucifera) je vodna rastlina, ki v nekaterih azijskih religijah predstavlja simbol čistosti. Njegovi listi in cvetovi so vedno čisti, če pa se zamažejo, se tudi sami hitro očistijo. To edinstveno samočistilno lastnost, značilno za biološke površine, lahko oblikujemo tudi na površini tekstilij, saj je vpeljava nanotehnologije pri postopkih plemenitenja tekstilij omogočila pripravo biomimetičnih tekstilij z lotosovim učinkom. Izdelavo in lastnosti teh tehnološko visoko razvitih funkcionalnih tekstilij bomo predstavili obiskovalcem. Z nanosom nanokompozitne apreture sol-gel lahko po vzoru lotosovega lista strukturo površine tekstilnih vlaken preoblikujemo, da postane mikro- do nano-strukturirana hrapava ter hkrati super odbojna za vodo, olja in različne tekoče in trdne umazanije. S tem močno znižamo adhezijo med tekstilnimi vlakni in vodo, kar prepreči, da bi se vlakna omočila. Na takšni nizko adhezijski hidrofobni hrapavi površini tekstilije oblikuje voda kaplje krogelne oblike, ki se z lahkoto skotalijo s površine tekstilije. Hkrati pa hidrofobna hrapava površina tekstilije močno zmanjša tudi stik med umazanijo in vlakni, kar omogoči, da kaplja vode pri svojem kotaljenju ujame delce umazanije ter jih odplakne s površine tekstilije. Enako kot kapljico vode, takšna hidrofobna hrapava površina odbija tudi mikroorganizme pred posedanjem na vlakna in jim onemogoča tvorbo biofilma, s čimer na pasiven način ščiti uporabnika pred patogenimi mikroorganizmi.

Pametne tekstilije so funkcionalni tekstilni materiali, ki aktivno sodeluje s svojim okoljem, tj. da se odzivajo in prilagajajo spremembam v okolju. Glede na način odzivanja delimo pametne materiale v tri skupine: pasivne pametne materiale (zaznavajo dražljaje iz okolice), aktivne pametne materiale (zaznavajo dražljaje iz okolice in se nanje odzivajo) in zelo pametne tekstilne materiale (zaznavajo, se odzovejo in prilagodijo dražljajem iz okolice). Spoznali boste dve vrsti pametnih materialov, in sicer kromne tekstilne materiale in pametni tekstilni material z oblikovnim spominom.

Odzivna barvila, med katera prištevamo termo-, foto- in halokromna barvila, so barvila, ki zaradi specifične kemijske strukture lahko prehajajo iz ene oblike v drugo v odvisnosti od dejavnika iz okolja (temperatura, UV-sevanja, pH), kar s prostim očesom lahko zaznamo na tekstilnem materialu v obliki obarvanja, razbarvanja ali celo spremembe barve iz ene v drugo. Odzivna barvila nanašamo na tekstili material s postopkom barvanja, tiskanja ali tehnologije sol-gel in na ta način oblikujemo gibljive tekstilne senzorje, ki opozarjajo uporabnika na spremembo dejavnika v okolju, ki je lahko škodljiva za človeka (npr. povišana temperatura, UV-sevanje, sprememba vrednosti pH). Na fakulteti smo oblikovali foto-, termo- in halokromne tekstilije s postopkom tiskanja ali barvanja, ki so odzivne na spremembe temperature, UV-sevanja in vrednosti pH.

Zlitine z oblikovnim spominom, med katerimi je glavna predstavnica zlitina nikelj titana (NiTi) oz. Nitinol, prav tako sodijo v skupino pametnih materialov. Združevanje zlitin z oblikovnim spominom in tekstilij je pripeljalo do razvoja pametnih tekstilij, ki pri spremembi temperature okolja, spremenijo svojo obliko in tako ponujajo uporabniku dodatno udobje (npr. se samodejno izravnajo in tako ne potrebujejo likanja), funkcionalnost (npr. boljša izolativnost s povečevanjem zračne reže med tekstilnimi sloji) in s tem izboljšanje kakovosti življenja. Na fakulteti smo izdelali pletivo iz NiTi zlitine, ki pri temperaturi višji od 70 °C spremeni obliko in bi tako pri uporabi v gasilskem oblačilu pri izpostavljenosti visokim temperaturam omogočilo povečanje zračnega žepa med sloji tkanine in s tem izboljšalo izolativnost oblačila.

• Rastlinska barvila in pigmenti

Na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujemo uporabne rešitve za izdelavo trajnostnih tekstilnih izdelkov. Pomemben vidik trajnosti je pridobivanje naravnih barvil in pigmentov, po katerih je povpraševanje vse večje zaradi ozaveščenosti potrošnika o pomembnosti skrbi za okolje in zdravje. Najbolj pogost vir za pridobivanje naravnih barvil ali pigmentov so gojene rastline, ki pa zasedajo prostor, ki bi ga lahko uporabili za pridelavo hrane. Zato smo v sklopu raziskovalnih projektov, diplomskih in magistrskih nalog študentov raziskovali pridobivanje barvil in pigmentov iz odpadnih rastlin, kot so invazivne tujerodne rastline in odpadna hrana. Z barvili se tekstilije barva, s pigmenti pa tiska. Predstavljeni bodo primeri pridobivanja barvil in pigmentov iz odpadnih rastlin ter barvanje in tiskanje z njimi. Prikazano bo kako lahko spremenimo barvo naravno pobarvane tekstilije npr. iz rumene v rdečkasto ali sivo.

• Tekstilije v prevoznih sredstvih

Tekstilije, ki se uporabljajo v različnih transportnih sredstvih (avtomobili in tovorna vozila, avtobusi, letala, plovila in vlaki) sodijo med tehnične tekstilije. V povprečnem avtomobilu je od 20 do 35 kg tekstilij, od tega je približno 40 % tekstilij, ki jih vidimo v stenskih oblogah in na sedežih. 30 % tekstilij je v pnevmatikah, zvočni izolaciji in zračnih blazinah, ter 30 % v kompozitnih materialih, ki nadomeščajo kovinske dele. Vse tekstilije, ki se uporabljajo v transportnih sredstvih, morajo izpolnjevati visoke zahteve in standarde. Področja uporabe tehničnih tekstilij v prevoznih sredstvih se zvišuje zaradi povečanja števila prevoznih sredstev in širitve proizvodnje le-teh, ter zaradi novih področij uporabe za izboljšanje varnosti in zmanjšanje skupne teže končnega izdelka. Tekstilni kompoziti nadomeščajo številne toge strukturne elemente vozil in tako bistveno prispevajo k zmanjšanju teže. Zmanjšanje teže je še posebej pomembno pri letalih, ultralahkih letalih, plovilih in vozilih v hitrostnih športih, zato se kovinski deli (aluminij in titan) zamenjujejo s tekstilnimi kompoziti iz ogljikovih, steklenih in aramidnih vlaken. Delež tekstilne komponente (vlakna, ploske tekstilije) v kompozitnem materialu je med 55 in 60 %, kar zagotavlja odlične mehanske lastnosti tudi pri ekstremnih pogojih uporabe. Prikazani bodo tekstilni materiali, ki se uporabljajo v notranjosti prevoznih sredstev ter kompozitni materiali, v katerih so kot ojačitvena komponenta uporabljene tkanine z ogljikovih vlaken (zavorni disk) ter tkanine iz ogljikovih, steklenih in aramidnih vlaken, ki se uporabljajo za izdelavo ultralahkih letal.

• Oživljanje svilogojstva v Sloveniji

Svilogojstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem gosenic sviloprejk, predvsem vrste Bombyx mori. Gre za dejavnost, ki ob upoštevanju smernic ekološkega gojenja murv, zlahka zadovolji merila trajnostne in okolju prijazne dejavnosti. Revitalizacija svilogojstva v Sloveniji, ki je bilo na začetku 1960-ih let prekinjeno, zahteva ponovno oživitev znanj in izkušenj, ki so v desetletjih po drugi svetovni vojni v celoti šle v pozabo. Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo RLB je danes edina institucija pri nas, ki nudi strokovno pomoč svilogojcem. Danes se s to dejavnostjo ukvarja že večje število posameznikov in družin, od Kopra do Goričkega.

Svilarstvo obsega proces predelave svilenih zapredkov za pridobivanje svilenih vlaken in njihovo predelavo v ploskovne tekstilije najrazličnejših struktur. Svilo, ki jo danes pridelajo v Sloveniji, predelajo predvsem za čipke in v notranji opremi.

Prava svila, ki je še vedno najbolj cenjeno tekstilno vlakno,  je izločina gosenice sviloprejke Bombyx mori. Z zapredkov, na katerih je po 3000–4000 m surove svilene niti, je možno odmotati le 500–900 m neprekinjene niti. Zapredke, namenjene pridobivanju svile, pobirajo, še preden se bube prelevijo v metulje. Najprej odstranijo svileno vato, s katero so zapredki vpeti na podlago. Nato zapredke čim prej sortirajo, kjer izločijo slabo razvite in poškodovane zapredke. Zapredke lahko takoj odmotajo ali pa jih pripravijo za skladiščenje, tako da jih dobro posušijo.

Za odmotavanje uporabljajo danes različne naprave, ki imajo korito za kuhanje zapredkov in vrteče se krtače za  iskanje začetka niti. Z združevanjem niti iz več zapredkov dosežejo želeno debelino niti za končno uporabo. Ročno odmotavanje zapredkov je počasno in ne omogoča izdelave enakomerno debele niti.

Foto: NTF UL, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil