Dnevi elektrotehnike 2024
28. aprila @ 11:00 - 18:00
V letošnjem letu smo Dneve elektrotehnike prestavili na april. Dnevi elektrotehnike, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL, bodo v nedeljo, 28. 4., potekali med 11.00 in 18.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci Fakultete za elektrotehniko UL bodo predstavili interaktivne eksperimente s področja najsodobnejših tehnologij.
Nedeljski prikazi pa so namenjeni širši javnosti.
Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
(Izven napovedanega urnika si skupine lahko ogledajo prireditev ob predhodni prijavi na: programi@tms.si ali telefonski številko 01/750 66 72.)
Seznam prikazov v nedeljo
28. 4. |
---|
Vetrna elektrarna |
Magnetni pingpong |
Robotski pajek |
Študentska formula |
AI kamera OAK-D |
Usmerjeni zvočnik Acouspade |
VR predstavitev magnetnega polja |
Test devetih zatičev |
Radio skavt “Božo” |
Opisi prikazov
1. Vetrna elektrarna
V preteklosti je proizvodnja električne energije bazirala na jedrskih, termo in hidroelektrarnah. V zadnjem času pa predvsem v evropskem prostoru vse večji delež predstavlja električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov (sončne elektrarne, vetrne elektrarne, …).
Za potrebe preučevanja delovanja vetrne elektrarne, ki spreminja energijo vetra v električno energijo, imamo na voljo vetrni simulator. S pomočjo računalniškega programa krmilimo hitrost vetra, posledično pa se spreminja trenutna proizvodnja vetrne elektrarne, ki je odvisna tudi od same moči porabnikov električne energije, ki so priključeni na omrežje. V primeru prevelike ali premajhne hitrosti vetra, pa se vetrna elektrarna zaustavi in ne proizvaja električne energije in tako ne napaja porabnikov, ki so nanjo priključeni.
2. Magnetni ping pong
Elektromagnetni ping pong je demonstracijski model, s katerim lahko nazorno prikažemo princip nastanka privlačnih in odbojnih elektromagnetnih sil, kar je npr. osnova za delovanje električnih strojev. Osrednji element modela je trajni magnet v obliki valjčka, ki se lahko po plastični cevi prosto premika. Okoli cevi so nameščena navitja (tuljave), s katerimi ustvarimo ustrezno elektromagnetno silo. Velikost in smer delovanja elektromagnetne sile je pogojena z velikostjo in smerjo električnega toka skozi navitja (navitje + električni tok = elektromagnet). Če želimo, da se valjček približuje elektromagnetu, mora skozenj teči tok v smeri, ki povzroča privlačno silo na valjček. Če pa želimo, da se valjček oddaljuje od elektromagneta, mora tok v elektromagnetu teči v nasprotno smer in s tem povzročati odbojno silo. Pri pospeševanju valjčka moramo torej poskrbeti, da v ustreznem trenutku (ko je valjček na sredini elektromagneta) spremenimo smer toka skozi navitje in s tem smer delovanja elektromagnetne sile.
3. Robotski pajek
V praksi so majhni mobilni roboti zelo uporabni pri raziskovanju težko dostopnih krajev in mest, ki za človeka niso primerni. Uporabljajo se lahko pri iskanju ponesrečencev pri naravnih nesrečah ali pri pregledih in popravilih večjih naprav, motorjev, itd., saj se lahko gibajo po zelo razgibanem terenu, hkrati pa so lahko dovolj kompaktni, da zlezejo tudi skozi zelo majhne odprtine. Robotski pajek je kompleksen mobilen sistem, ki zahteva znanja z več področij elektrotehnike, kot so na primer elektronika, napajalni sistemi, zaščita pred preobremenitvijo, senzorji in aktuatorji ter komunikacijski protokoli, zelo pomemben del pa je tudi učinkovit program, saj je potrebno usklajeno nadzirati 18 motorjev in še množico drugih podsistemov. Učni robot je med drugim namenjen uporabi na laboratorijskih vajah pri več predmetih na Fakulteti za elektrotehniko. Študentje se lahko tako na praktičnem primeru spoznajo z izzivi, ki so običajni pri izdelavi mikrokrmilniških sistemov.
4. Študentska formula
Ekipa študentov Univerze v Ljubljani vsako leto izdela povsem nov dirkalnik ter tekmuje na mednarodnih tekmovanjih formule študent. Sezona traja približno 10 mesecev in obsega več faz izdelave; začne se z konstrukcijo dirkalnika, konča pa z dirkami. Ker je znanje in posvečen čas študentov ključen za nadaljnji razvoj projekta, jim je pomembno, da si priskrbijo kader za nadaljne sezone. V ta namen organizirajo tudi predstavitev, katere namen je predstaviti faze izdelave dirkalnika in navdušiti študente za projekt Formula študent.
Superior Engineering je ekipa mladih, aktivnih, nadebudnih in ambicioznih študentov, ki si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov z različnih fakultet (s področja elektrotehnike, strojništva, ekonomije …), vsem pa jim je skupen en cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo po vzoru Formula 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja Formula Student poplača ves vložen trud.«
5. VR predstavitev magnetnega polja
Pri eksperimentu z uporabo navidezne resničnosti prikažemo sicer očem nevidno magnetno polje v prostoru. Obvladovanje magnetnega polja v prostoru nam omogoča izdelavo večine modernih naprav, brez katerih si življenja ne znamo več zamisliti.
Prikazane so silnice magnetnega polja v okolici Helmholtzovega para tuljav, ki ga predstavljata dve vzporedno postavljeni tanki tuljavi. S parom tuljav lahko v delu prostora ustvarimo homogeno magnetno polje.
6. Test devetih zatičev
Test devetih zatičev (angl. nine hole peg test; NHPT) vrednoti spretnosti gornjih okončin (rok, dlani in prstov) oz. fino ročno spretnost. Osnovna meritev vključuje skupni čas prijemanja zatičev, vstavljanja v luknjice in razstavljanja z dominantno in nedominantno roko, ki ga lahko izvedemo z uporabo štoparice. Zaradi preprostosti se lahko uporablja v splošni populaciji, od vrednotenja razvoja otrok in mladostnikov do vrednotenja gibljivosti starostnikov, napredovanja rehabilitacije po možganski kapi ter napredovanje multiple skleroze, Parkinsonove bolezni, ipd.
7. AI kamera OAK-D
AI kamera OAK-D je kamera za robotski vid, ki dojema svet kot človek z združevanjem stereo globinske kamere in kamere visoke ločljivosti za izvajanje računalniškega vida. Posebnost kamere je, da vsebuje video procesor Intel® Movidius™ Myriad™ X, ki vključuje namenski strojni pospeševalnik za izvajanje globoke nevronske mreže. Glavne operacije nevronske mreže se torej izvajajo na kameri, kar razbremeni računalnik za druge naloge. Še posebej pa je to pomembno v aplikacijah, kjer je kritično varovanje osebnih podatkov, kjer se posnetki ne smejo pošiljati na računalnik in shranjevati. Pri razvoju teh kamer sodelujejo naši bivši in sedanji študentje v okviru ameriškega zagonskega podjetja Luxonis. Kamere se uporabljajo v številnih aplikacijah, kot npr. razpoznava raznih predmetov, ljudi, pešcev in vozil v prometu, registrskih tablic, splošnega besedila, telesne drže, roke, gest, zaznavanje zaspanosti, nevarnosti, požara …
8. Usmerjeni zvočnik Acouspade
Zvok z visoko frekvenco je pri isti velikosti zvočnika bolj usmerjen kot zvok z nizko frekvenco. Zvočnik Acouspade za usmerjeni zvok je sestavljen iz množice majhnih ultrazvočnih oddajnikov, ki skupaj tvorijo velik zvočnik, ki oddaja zvok frekvence 40 kHz. Zvok s tako visoko frekvenco je zelo usmerjen, vendar je izven slišnega območja človeka. Pri širjenju zvoka skozi zrak se na vsakem delu poti del energija zvoka izgubi – pretvori se v toploto. S tem se zrak segreje in razširi. Če spreminjamo jakost ultrazvoka, se bo spreminjala tudi velikost izgub v zraku in s tem gretje zraka. Zaradi gretja in ohlajanja se zrak na poti ultrazvoka rahlo širi in krči. Če velikost ultrazvoka spreminjamo z običajnim avdio signalom, se zrak v snopu ultrazvoka širi in krči skladno z avdio signalom, kar zaznamo kot običajen zvok.
9. Radio skavt “Božo”.
Božo je mobilni robotek, opremljen s parom anten in programirljivim radiem (SDR).
Kaj Božo zna?
V prvi vrsti je skavt, skavti pa so bili že v antičnih vojaških operacijah tisti vojaki, ki so pred glavno armado odšli na bojno polje, da bi pridobili več informacij o sovražnikovem položaju, njegovi moči in premikih (lep slovenski izraz zanj bi torej bil: izvidnik). Božo se torej lahko prosto premika po prostoru in sproti pridobiva informacije o radijskem frekvenčnem spektru. Meri predvsem moč signala v danih frekvenčnih območjih ter si pri tem zabeleži svojo lokacijo v prostoru in, ker uporablja par anten in je zmožen faznega ločevanja, tudi predvideno smer iz katere prihaja najmočnejši signal.
Inženirji informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ga torej lahko uporabijo za avtomatizirano analizo pokritja signala v prostoru (WiFi, LTE, FM radio, …), načrtovanje primernih lokacij novih dostopnih točk in, da je res pravi skavt, hitro iskanje lokacije zlonamernih oddajnikov.
Video utrinki s preteklih Dni elektrotehnike