Dnevi gradnje in okolja, ki jih letos drugič organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, bodo potekali od torka, 19. 3. 2023, do nedelje, 24. marca 2023 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost.

Prikazi so med tednom namenjeni skupinam 3. triade osnovnih šol ter skupinam srednješolcev med 9. in 13. uro, v nedeljo pa širši javnosti.

V nedeljo prikazi potekajo od 11. do 18. ure. Med 13. in 14. uro imajo demonstratorji odmor.

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

V nedeljo bodo potekali sledeči prikazi študijskih programov geodezije, vodarstva in gradbeništva:

(arhiv FGG UL)

Opisi prikazov

GEODEZIJA                                                                                                                                                                                                                                                                             

Geodezija in geodetska izmera
Na kratko predstavimo geodezijo, kakšna je oblika Zemlje, kaj je delo geodeta in osnovne tehnologije zajema prostorskih podatkov. Obiskovalci bodo izvedeli, kakšni so izdelki geodeta (geodetski načrti, karte, 3D modeli) ter pri katerih nalogah mora vedno sodelovati tudi geodet: gradnja objektov, upravljanje zemljišč, kataster, prostorsko planiranje.
Sledi demonstracija najsodobnejših metod za merjenje prostorskih podatkov.

GRADBENIŠTVO
Gradnja mostov
Ker so mostovi eni najbolj prepoznavnih, pa tudi zahtevnih inženirskih objektov, se bomo gradnji mostov posvetili tudi v okviru tega prikaza.
Leonardo da Vinci je bil briljantni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Ena od njegovih genialnih stvaritev je tudi samonosni most, ki ga sestavimo iz preprostih elementov: deščic in palčk. Udeleženci bodo na interkativnem prikazu tudi sami sestavili slavni da Vincijev most.

VODARSTVO                                                                                                                                                                                                                                                                                 Model podzemnega toka
Model podzemnega toka prikaže osnovne zakonitosti gibanja podzemne vode ter širjenja onesnaženja pod površjem Zemlje. Z modelom lahko opazujemo, kako so vodotoki in podtalnica med seboj povezani. Prikažemo lahko tudi uporabo piezometrov, vpliv vodnjakov na režim voda, obnašanje kraških tal ter razliko med vodonosniki s prosto gladino in arteškimi vodonosniki.

Model premeščanja rečnih sedimentov
Umetni rečni kanal prikazuje tok reke v strugi. S spreminjanjem naklona rečne struge lahko ponazorimo vodotoke v različnih okoljih, od alpskega do nižinskega sveta, kar vpliva predvsem na premeščanje sedimentov v strugi reke ter nastanek značilnih oblik dna. Prikazati je mogoče tudi pojav spodkopavanja mostnih opornikov, do katerega pride pri nevarno visokih pretokih rek.

Vodni krog, potovanje vodne kapljice
Skozi igro bodo udeleženci podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga. V manjših skupinah se bodo podali na pot vodne kapljice, pri tem pa bodo s sodelovanjem in reševanjem zastavljenih vprašanj napredovali različno hitro, saj znanje omogoča hitrejši napredek. Vprašanja se nanašajo na področje vodarstva (padavine, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, naravni pojavi, naravne nesreče, okolje, …).

Aqualibrium
Cilj modela Aqualibrium je s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Z uporabo različnih cevi in spojk je potrebno zgraditi cevovodno omrežje. Rezervoar vode mora biti priključen na točko 1, na omrežju lahko manjka največ 8 povezav, slepi cevovodi niso dovoljeni (vsaka cev mora biti povezana z drugo cevjo ali zbiralnikom). V idealnih razmerah mora sestavljeno omrežje zagotoviti iztok 3 l vode iz rezervoarja in se enakomerno porazdeliti med tri zbiralnike vode (v vsakem po 1 l vode). Uspešnost te naloge ugotavljamo preko izračuna kazenskih točk, ki predstavljajo razliko med dejansko količino vode in zahtevano količino v vsakem zbiralniku posebej.