2024-07-24T00:00:00+02:00
Loading Dogodki

Dnevi kemijskih znanosti in tehniške varnosti, ki jih organizira Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, bodo potekali  od torka, 16. 4., do petka, 19. 4. 2024, med 9.00 in 13.00 v Bistri pri Vrhniki. Sodelavci fakultete bodo predstavili različne interaktivne poskuse.

Namenjeni so skupinam 3. triade osnovnih šol ter srednješolcem.

Obvezne predhodne prijave na telefon: 01/750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si.

(Izven napovedanega urnika si skupine lahko ogledajo prireditev ob predhodni prijavi.)

Prireditev si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.

RAZPORED PRIKAZOV PO DNEVIH

16. 4.  

            

 

Poskusi s plini Eksperimenti na temo vode
17. 4.

 

Zgorevalna sinteza  ̶  sinteza, ki vzdržuje samo sebe Mikroreaktorji  ̶  nov pristop k sintezi snovi Modifikacije elektrokemijskih senzorjev
18. 4.

 

Poskusi s plini Polimeri, barve in dišave Varno in zdravo okolje za delo in učenje
19. 4.

 

Sadni kaviar Modifikacije elektrokemijskih senzorjev

 

  • Eksperimenti na temo vode Eksperimenti na temo vode
    Vodja: doc. dr. Bojan Šarac
    Voda je posebna snov. Prekriva približno 70 % površja Zemlje, sestavlja približno 60 % odraslega človeškega telesa in je v naravi prisotna v vseh treh agregatnih stanjih. Vendar pa ima anomalne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so posledica povezovanja molekul vode med seboj z vodikovimi vezmi, ki so za približno 10-krat močnejše od privlačnih sil v večini drugih tekočin. Prikazani bodo štirje poskusi, v katerih bomo spoznali nekatere posebne lastnosti vode: (1) Površinska napetost vode in kako nanjo vplivajo raztopljene snovi; (2) Znižanje zmrzišča vode za preprečevanje poledice; (3) Zakaj led plava na vodi? (4) Segrevanje in ohlajanje vode, ko v njej raztapljamo soli.

 

  • Poskusi s plini
    Vodijo: doc. dr. Marta Počkaj, asist. Mišel Hozjan, Aleš Knez
    Plini za razliko od trdnih snovi in tekočin nimajo stalne oblike, ampak zasedejo vso prostornino prostora, ki jim je na voljo. Stanja plinov opišemo s fizikalnimi veličinami, kot so tlak, množina in prostornina. Plinska mešanica, s katero se vsak izmed nas ves čas ‘srečuje’, je zrak. Ker je neviden, na njegov obstoj praviloma pozabimo, dokler ga ne zmanjka. Iz katerih plinov je sestavljen zrak in kakšne so lastnosti teh plinskih komponent? Kaj se zgodi, ko pline segrevamo in ohlajamo? Kako jih merimo, kakšni sta njihova kemijska reaktivnost in nenazadnje praktična uporaba v vsakdanjem življenju? Ogledali si bomo nekaj eksperimentov, pri katerih bomo uporabili tekoči dušik, trdni ogljikov dioksid – suhi led, pline bomo tvorili s kemijskimi reakcijami, pline bomo prelivali, ob tem pa bomo poskusili odgovoriti na zgornja vprašanja.

 

  • Zgorevalna sinteza – sinteza, ki vzdržuje samo sebe Zgorevalna sinteza
    Vodijo: doc. dr. Tina Skalar, Maks Levičar in Filip Borovšak
    Ste si kdaj zaželeli, da bi torto pripravili tako, da bi samo zmešali skupaj sestavine in zmes na enem mestu prižgali z virom toplote (vžigalnik, plamen…)? S tem bi preskočili dolgo peko v pečici in prišli do enakega rezultata. V hipu bi imeli pripravljeno sladico za obiske, ki bi se nenapovedano oglasili. Žal bomo torto morali še nekaj časa peči po tradicionalnih postopkih. Sodobne materiale pa že nekaj desetletij lahko sintetiziramo na opisan način, ki mu znanstveno rečemo zgorevalna sinteza. Namesto moke in sladkorja v takih primerih uporabimo oksidante (citronska kislina) in reducente (kovinski nitrati) ter na koncu z virom vžiga povzročimo pravi ples reakcij. Tableta, pripravljena iz take mešanice, zelo hitro zgori. Izpolnjuje namreč vse pogoje za gorenje (oksidant, reducent in vir vžiga) ter je zato samovzdržna, kar pomeni, da za potek reakcij ne potrebujemo dodatne energije. Prav hitrost reakcije je ključna, da po sintezi nastanejo fini delci, ki so dobra osnova za pripravo zahtevnih keramičnih, intermetalnih ali kompozitnih materialov, vgrajenih v mobilne telefone, gorivne celice ali celo v vesoljska plovila. Med postopkom nastane veliko plinastih produktov, ki povzročijo nastanek voluminoznega materiala. Na delavnici bomo prikazali osnovne stopnje priprave različnih materialov z zgorevalno sintezo.

 

  • Mikroreaktorji – nov pristop k sintezi snovi MIKROREAKTORJI
    Vodijo: prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl, asist. Borut Šketa, asist. Marko Božinović
    Miniaturizirani sistemi predstavljajo veliko prelomnico v industrijski proizvodnji snovi, pa tudi v analitiki, medicini in biotehnologiji ter pri varovanju okolja. Mikroreaktorji so naprave z vsaj eno dimenzijo manjšo od 1 mm, v katerih potekajo reakcije. Predstavili bomo steklene mikroreaktorje s kanali v obliki vijug – meandrov višine in širine v območju nekaj sto mikrometrov. Z injekcijskimi črpalkami bomo v reaktorje vnašali snovi, ki jih bomo v mikrokanalih intenzivno pomešali in na ta način omogočili hiter potek reakcije. Predstavili bomo tudi kapljično mikrofluidiko, kjer bomo tvorili kapljice v dvofaznem sistemu olje/voda. Vse procese bomo spremljali s pomočjo mikroskopa.

 

 

  • Modifikacije elektrokemijskih senzorjev Modifikacije elektrokemijskih senzorjev
    Vodi: asist. Maksimiljan Dekleva
    Elektrokemijski senzorji so naprave, ki omogočajo, da se interakcija molekule določene spojine s površino elektrode pretvori v električni signal, ki ga beležimo. Z različnimi pristopi za modifikacije (spreminjanje) površine elektrod lahko vplivamo na to, na katero spojino se bo senzor odzval ter kako majhne količine lahko zaznamo. Obiskovalcem bo v začetku predstavljena zgradba najbolj ključne komponente senzorja – sitotiskane elektrode. V nadaljevanju bosta predstavljena dva načina za modifikacijo površine delovne elektrode, tj. nakapljanje (angleško: drop-casting) in elektrodepozicija. V predstavitvi si bomo pogledali tudi najpogostejši način za čiščenje površine delovne elektrode, ki vključuje tvorbo vodika, kar bomo prepoznali po izhajanju mehurčkov. Eksperiment bomo končali s predstavitvijo senzorja za merjenje glukoze v krvi, ki ga uporabljajo diabetiki.

 

  • Polimeri, barve in dišave Polimeri barve in dišave
    Vodijo: asist. dr. Luka Ciber, asist. Jan Hočevar, Tadej Humar
    Organske spojine so stalno prisotne v vsakdanjem življenju. Majhne organske molekule so sestavljene iz ogljika, vodika in nekaterih drugih elementov. Različne kombinacije tovrstnih elementov sestavljajo kompleksne organske molekule, z raznovrstnimi funkcijami in uporabnimi lastnostmi. Vsakodnevno se z organskimi spojinami srečujemo v obliki umetnih mas, zdravil, barvil in dišav. Organska barvila in dišave so postali nepogrešljivi predvsem v prehrambeni in tekstilni industriji, umetne mase pa za pripravo vsakodnevnih in specializiranih plastičnih predmetov. V okviru delavnice bomo skupaj pripravili barvilo ter z njim pobarvali najlon, ki ga bomo sintetizirali sami. Preverili bomo tudi nekatere vonjave najpogostejših umetnih dišav, s katerimi se pogosto srečujemo.

 

 

  • Varno in zdravo okolje za delo in učenje Varno in zdravo okolje
    Vodijo: asist. Maša Legan, asist. dr. Marko Krivec, Jerneja Črepinšek, Eneja Lina Berglez, Klara Zver
    Vsak posameznik si želi delovni in tudi prosti čas preživeti v varnem in zdravem okolju. Danes je glavna dolžnost delodajalca, da vsem zaposlenim zagotovi varno in zdravo delovno okolje. Z rednimi kontrolami mikroklimatskih razmer na delovnem mestu se tako preverja ustreznost delovnega okolja, pri tem pa izmerjene vrednosti ne smejo presegati s predpisi določenih mej. Poleg mikroklimatskih razmer je pomembno tudi, da je delovno mesto prilagojeno delavcu, kar se zagotavlja z ustreznim ergonomskim oblikovanjem delovnega mesta. Slednje temelji na telesnih dimenzijah posameznika, pri čemer sta glavna cilja čim manjše delo mišic za vzdrževanje položaja telesa in dovolj prostora za gibanje. Podoben pristop je potrebno ubrati tudi pri zasnovi okolja za čim bolj stimulativno učenje. Obiskovalcem bomo zato predstavili načine za merjenje in presojo razmer na nekem delovnem (ali kakem drugačnem) mestu in pri tem na podlagi telesnih dimenzij ergonomsko oblikovali delovni oz. učni prostor.
  • Sadni kaviar sadni kaviar
    Vodita: asist. Katarina Petra van Midden, asist. Ana Obaha
    Natrijev alginat je polimer, ki se običajno pridobiva iz rjavih morskih alg in alg. Ko raztopino natrijevega alginata zmešamo z raztopino kalcijevega klorida, kalcijevi ioni nadomestijo natrijeve ione, ki so vezani na alginatni polimer. Kalcijev ion se lahko nato pritrdi na dve različni polimerni verigi in ju navzkrižno poveže. To opazimo kot tvorjenje majhnih kroglic. Alginat lahko obarvamo z različnimi barvili za živila ali pa ga namesto z vodo pripravimo z zgoščenimi sadnimi sokovi. Tako dobimo “sadni kaviar”, kroglice različnih barv, ki ga učenci lahko tudi poskusijo, saj so vse komponente iz jedilnih snovi in nestrupene. Prav tako lahko učenci pripravljen “kaviar” odnesejo domov.

 

 

 

foto: arhiv FKKT UL

 

Deli to zgodbo!