Letošnje Dni tekstilstva v organizaciji Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotheniške fekultete Univerze v Ljubljani pripravljamo v novembru!  Potekali bodo od torka 11. 11. do petka 14. 11. 2025 v Bistri pri Vrhniki.

Na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo izvajajo pedagoško in raziskovalno delo na različnih področjih tekstilstva, ki vključuje konvencionalne in nove tekstilne materiale, napredne mehanske in kemijske tekstilne postopke, načrtovanje in vodenje proizvodnje, projektiranje in konstrukcijo tekstilij in oblačil, nego tekstilij, tekstilne preiskave in kakovost ter ekologijo v tekstilstvu. Zaposleni na katedri so vključeni v pedagoški proces na 1., 2. in 3. stopnji bolonjskih študijskih programov s področja tekstilstva, oblikovanja tekstilij in oblačil ter grafike, ki jih izvajo na Oddelku za tekstilstvo.

Dneve tekstilstva si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Namenjeni so učencem od 5. razreda dalje in dijakom. Prijave in več informacij: 051 691 108 ali barbara.lah@tms.si

 OPISI  PRIKAZOV:

• Biomimetične tekstilije

Lotos (Sacred lotus, Nelumbo nucifera) je vodna rastlina, ki v nekaterih azijskih religijah predstavlja simbol čistosti. Njegovi listi in cvetovi so vedno čisti, če pa se zamažejo, se tudi sami hitro očistijo. To edinstveno samočistilno lastnost, značilno za biološke površine, lahko oblikujemo tudi na površini tekstilij, saj je vpeljava nanotehnologije pri postopkih plemenitenja tekstilij omogočila pripravo biomimetičnih tekstilij z lotosovim učinkom. Izdelavo in lastnosti teh tehnološko visoko razvitih funkcionalnih tekstilij bomo predstavili obiskovalcem. Z nanosom nanokompozitne apreture sol-gel lahko po vzoru lotosovega lista strukturo površine tekstilnih vlaken preoblikujemo, da postane mikro- do nano-strukturirana hrapava ter hkrati super odbojna za vodo, olja in različne tekoče in trdne umazanije. S tem močno znižamo adhezijo med tekstilnimi vlakni in vodo, kar prepreči, da bi se vlakna omočila. Na takšni nizko adhezijski hidrofobni hrapavi površini tekstilije oblikuje voda kaplje krogelne oblike, ki se z lahkoto skotalijo s površine tekstilije. Hkrati pa hidrofobna hrapava površina tekstilije močno zmanjša tudi stik med umazanijo in vlakni, kar omogoči, da kaplja vode pri svojem kotaljenju ujame delce umazanije ter jih odplakne s površine tekstilije. Enako kot kapljico vode, takšna hidrofobna hrapava površina odbija tudi mikroorganizme pred posedanjem na vlakna in jim onemogoča tvorbo biofilma, s čimer na pasiven način ščiti uporabnika pred patogenimi mikroorganizmi.

Pametne tekstilije so funkcionalni tekstilni materiali, ki aktivno sodeluje s svojim okoljem, tj. da se odzivajo in prilagajajo spremembam v okolju. Glede na način odzivanja delimo pametne materiale v tri skupine: pasivne pametne materiale (zaznavajo dražljaje iz okolice), aktivne pametne materiale (zaznavajo dražljaje iz okolice in se nanje odzivajo) in zelo pametne tekstilne materiale (zaznavajo, se odzovejo in prilagodijo dražljajem iz okolice). Spoznali boste dve vrsti pametnih materialov, in sicer kromne tekstilne materiale in pametni tekstilni material z oblikovnim spominom.

Odzivna barvila, med katera prištevamo termo-, foto- in halokromna barvila, so barvila, ki zaradi specifične kemijske strukture lahko prehajajo iz ene oblike v drugo v odvisnosti od dejavnika iz okolja (temperatura, UV-sevanja, pH), kar s prostim očesom lahko zaznamo na tekstilnem materialu v obliki obarvanja, razbarvanja ali celo spremembe barve iz ene v drugo. Odzivna barvila nanašamo na tekstili material s postopkom barvanja, tiskanja ali tehnologije sol-gel in na ta način oblikujemo gibljive tekstilne senzorje, ki opozarjajo uporabnika na spremembo dejavnika v okolju, ki je lahko škodljiva za človeka (npr. povišana temperatura, UV-sevanje, sprememba vrednosti pH). Na fakulteti smo oblikovali foto-, termo- in halokromne tekstilije s postopkom tiskanja ali barvanja, ki so odzivne na spremembe temperature, UV-sevanja in vrednosti pH.

Zlitine z oblikovnim spominom, med katerimi je glavna predstavnica zlitina nikelj titana (NiTi) oz. Nitinol, prav tako sodijo v skupino pametnih materialov. Združevanje zlitin z oblikovnim spominom in tekstilij je pripeljalo do razvoja pametnih tekstilij, ki pri spremembi temperature okolja, spremenijo svojo obliko in tako ponujajo uporabniku dodatno udobje (npr. se samodejno izravnajo in tako ne potrebujejo likanja), funkcionalnost (npr. boljša izolativnost s povečevanjem zračne reže med tekstilnimi sloji) in s tem izboljšanje kakovosti življenja. Na fakulteti smo izdelali pletivo iz NiTi zlitine, ki pri temperaturi višji od 70 °C spremeni obliko in bi tako pri uporabi v gasilskem oblačilu pri izpostavljenosti visokim temperaturam omogočilo povečanje zračnega žepa med sloji tkanine in s tem izboljšalo izolativnost oblačila.

• Barvanje in tiskanje z naravnimi barvili

Na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujemo uporabne rešitve za izdelavo trajnostnih tekstilnih izdelkov. Pomemben vidik trajnosti je pridobivanje naravnih barvil in pigmentov, po katerih je povpraševanje vse večje zaradi ozaveščenosti potrošnika o pomembnosti skrbi za okolje in zdravje. Najbolj pogost vir za pridobivanje naravnih barvil ali pigmentov so gojene rastline, ki pa zasedajo prostor, ki bi ga lahko uporabili za pridelavo hrane. Zato smo v sklopu raziskovalnih projektov, diplomskih in magistrskih nalog študentov raziskovali pridobivanje barvil in pigmentov iz odpadnih rastlin, kot so invazivne tujerodne rastline in odpadna hrana. Z barvili se tekstilije barva, s pigmenti pa tiska. Predstavljeni bodo primeri pridobivanja barvil in pigmentov iz odpadnih rastlin ter barvanje in tiskanje z njimi. Prikazano bo kako lahko spremenimo barvo naravno pobarvane tekstilije npr. iz rumene v rdečkasto ali sivo.

• ROČNO TKANJE za manj tekstilnih odpadkov (Koncepti trajnosti v tekstilstvu)

Skozi učenje osnov tkanja z uporabo trajnostnih, recikliranih in naravnih tekstilnih materialov se spodbuja razumevanje ter udejanjanje načel trajnosti.
Namen predstavitve je učence/dijake seznaniti s sodobnimi pristopi v tekstilstvu in jih motivirati k okoljsko odgovornemu ter ustvarjalnemu delovanju. Z demonstracijo in praktičnim učenjem ročnega tkanja se na mlajše generacije prenaša znanje ter se jih spodbuja k razmišljanju o pomenu ponovne uporabe različnih tekstilnih materialov. Učenci/dijaki spoznajo potek nastanka vlaken, njihovo preobrazbo od preje, tkanine do oblačila ter se na zabaven način seznanijo s cilji Tekstilne strategije EU za trajnostni in krožni tekstil.
Del predstavitve je tudi refleksija, kjer se razmišlja o namenu uporabe recikliranih tekstilij in kakšne so koristi ponovne uporabe npr. odsluženih oblačil ter o načinih, kako lahko sami prispevajo k varovanju okolja. Učencem/dijakom bo predstavljeno, kako lahko odslužene tekstilije tudi doma uporabijo na nov način in zakaj je pomembno skrbeti za naš planet?
Prenos znanja povezuje učenje, ustvarjalnost in sodelovanje v skupnosti ter krepi pozitiven odnos do trajnosti kot temeljne vrednote prihodnosti.

• Oživljanje svilogojstva v Sloveniji

Svilogojstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem gosenic sviloprejk, predvsem vrste Bombyx mori. Gre za dejavnost, ki ob upoštevanju smernic ekološkega gojenja murv, zlahka zadovolji merila trajnostne in okolju prijazne dejavnosti. Revitalizacija svilogojstva v Sloveniji, ki je bilo na začetku 1960-ih let prekinjeno, zahteva ponovno oživitev znanj in izkušenj, ki so v desetletjih po drugi svetovni vojni v celoti šle v pozabo. Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo RLB je danes edina institucija pri nas, ki nudi strokovno pomoč svilogojcem. Danes se s to dejavnostjo ukvarja že večje število posameznikov in družin, od Kopra do Goričkega.

Svilarstvo obsega proces predelave svilenih zapredkov za pridobivanje svilenih vlaken in njihovo predelavo v ploskovne tekstilije najrazličnejših struktur. Svilo, ki jo danes pridelajo v Sloveniji, predelajo predvsem za čipke in v notranji opremi.

Prava svila, ki je še vedno najbolj cenjeno tekstilno vlakno,  je izločina gosenice sviloprejke Bombyx mori. Z zapredkov, na katerih je po 3000–4000 m surove svilene niti, je možno odmotati le 500–900 m neprekinjene niti. Zapredke, namenjene pridobivanju svile, pobirajo, še preden se bube prelevijo v metulje. Najprej odstranijo svileno vato, s katero so zapredki vpeti na podlago. Nato zapredke čim prej sortirajo, kjer izločijo slabo razvite in poškodovane zapredke. Zapredke lahko takoj odmotajo ali pa jih pripravijo za skladiščenje, tako da jih dobro posušijo.

Za odmotavanje uporabljajo danes različne naprave, ki imajo korito za kuhanje zapredkov in vrteče se krtače za  iskanje začetka niti. Z združevanjem niti iz več zapredkov dosežejo želeno debelino niti za končno uporabo. Ročno odmotavanje zapredkov je počasno in ne omogoča izdelave enakomerno debele niti.

Foto: NTF UL, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil